Srečeval sem jo med vikendi v marketu, ko so prihajali na morje, v vikend in je izkoristila dan za nakupovanje in iskanje pozornosti. Imela je lepo telo in obraz – kot nekakšna mala hudobija na dveh nogah, ki je pletla moške, brez migniti s prstom, kjerkoli se je pojavila .

Njeni koketni nasmeški niso obljubljali ničesar,  pa vendar je vsak v njenem pogledu videl namig - nek nesramno jasen odsev oči, ki so spraševale : sem ti všeč – boš prišel k meni in se mi vrgel pred mene ter poljubil moje noge ?

Vedno, ko sem v soboto odšel zjutraj z doma, sem se usedel pred lokal, iz katerega sem lahko nadziral parkirišče, nemoteno po celi površini, da mi slučajno njen prihod ne bi ostal nezasleden in bi jo zamudil.

Ni prihajala vsak vikend, vendar se je zadnje tedne njena prisotnost iskrila v zraku – nekaj me je povleklo tja zjutraj in kadarkoli sem se res odpravil – po tistem, ko sem se prisilil vstati in premagati sobotno lenobo – najzahrbtnejšo v celem tednu - ko je utrujeno telo zavlačevalo vstajanje in dvig iz postelje.

Sovražil sem ta občutek, ki mi je včasih stopil pol dneva v postelji in ki je nadjačal moj notranji glas, kateri me je teral na gibanje in reševanje vseh tistih stvari - ki jih čez teden odlagam na stran.