Z veseljem prebrano ali besede, ki so pustile poseben pečat

Moderator Age : 34 Pridružen/-a : 25 Mar 2008 Prispevkov : 352

Hvala Lei za idejo flower

V tej temi zbiramo besede (reki, pesmi, odstavki proze, ...) različnih avtorjev, ki so na nas naredile poseben vtis oziroma so nam bile še posebno všeč. Ne pozabit pripisati avtorja Wink

lp
Mojca
_________________
~ Rikine Besede ~

***** Pridružen/-a : 27 Apr 2008 Prispevkov : 521

Pred kratkim, sem dobila v roke zbirko pesmi Jutro-Karla Široka,zanj prej nisem slišala. Bila sem veselo presenečena, kar nekaj pesmi mi je zelo všeč. Nisem literarni kritik, pesmi so mi preprosto všeč, nekaj posebnega je ta pesem, ki jo bom tukaj napisala:

Karel Širok
Pismo
(1915)

Rumeno listje pada z vej...
Tako, kot še nikdar poprej,
pri nas je neveselo,
tako, kot še nikdar poprej,
po vas zakoprnelo
je srce, ko ste v boj odšli.

Kot suhi listi v vse smeri
ste se, ah, razkropili-
pa boste se še kdaj vi vsi
domov spet povrnili?-
O, bratje moji kam ste šli?
O, bratje srce me boli!

Sedaj me je še nekaj osvojilo v zbirki Jutro, pesem, ki je tako preprosta in se tako dotakne duše, zato se ji namenila prostor na tem mestu.

Breza

Zopet gozd zeleni.
Pa kako je s tabo, breza?
-Meni dobro se godi.
A ko hladen vetrič veje?
-Toplo suknjico imam.
A ko temna noč nastane?
-Travam bajke šepetam.
A ko žgoče sonce sije?
-Pod menoj je hladen vir.
A ko tresejo te vetri?
-Se jim klanjam venomer.
A ko pada nate slana?
-Takrat malo potrpim.
A ko snežec te pokrije?
-Takrat pa lepo zaspim.

**** Pridružen/-a : 07 Apr 2008 Prispevkov : 303

Na svetu si, da gledaš sonce
na svetu si, da greš za soncem
na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš - sence

TONE PAVČEK

***** Pridružen/-a : 27 Apr 2008 Prispevkov : 521

PRVI SONČNI ŽAREK
Peter O' Connor

Draga moja Sara!

Prosim te , ne joči za mano, ko bereš to pismo. Moje življenje je bilo lepše, kot bi mogel želeti. Imel sem izjemno srečo, da sem videl in doživel stvari, ki so dane le redkim. Ne joči, Sara, res mi ni hudo.
Pusti bolečino in solze.Preobrazi jih v moč, ki naj ti pomaga začrtati pot in se odločiti, katere vrednote naj te vodijo po njej. Ne išči le varnosti. Segaj po zvezdah!
Zadnji tedni so bili med najlepšimi v mojem življenju. Opazoval sem te, kako preraščaš omejitve, ki so te vklepale, preden si se odločila za potovanje z mano. Ponosen sem na žensko, v kakršno se razvijaš. Resnično me spominjaš na babico.
Nikoli ne pozabi, da je na tem ljubem svetu denar sicer potreben, a pomembno je živeti. Pri tvojem očetu mi je spodletelo. Vem, da ne bo na tvoji strani, a ne sodi ga prestrogo, tudi jaz sem kriv, da je tak. Vedno se zavedaj, kaj hočeš od življenja, in vztrajno stopaj proti cilju. Samo od tebe je odvisno, ali ga boš dosegla ali ne. Nihče drug ni odgovoren za tvoja dejanja. Odloči se, kaj si želiš, in potem deluj, da se bo uresničilo. In nikar preveč ne sanjaj, da ne boš pozabila živeti.
Ogibaj se mislim, kakor so:"Z jutrišnjim dnem..."
Če boš svoje želje odlagala na jutrišnji dan,jih ne boš uresničila nikoli.
Ta dnevnik žapuščam tebi, Sara. Spremljal me je vse življenje in vedno sem se skušal ravnati po njem. Vem, da si pametno dekle in da boš znala ceniti njegove nauke.
Ne potoči niti solze za mano. Raje se smej, živi in najdi srečo!

Z ljubeznijo,

DEDEK[i]

***** Pridružen/-a : 27 Apr 2008 Prispevkov : 521

Spet nekaj, kar me je pritegnilo, to je knjiga Ivana Sivca, o prvi Kajuhovi ljubezni, ljubezni do Marije Medved. Naslov knjige je MOJI EDINI, KI JO LJUBIM. V tem delu je veliko pesmi, proze in ljubezenskih pisem, ki jih je pesnik dal svoji prvi ljubezni Mariji Medved, Veliko teh del je tokrat prvič objavljenih. Prepisala bom eno pesem Karla Destovnika-Kajuha, ki je bila napisana za Marijo:

Dekle, dekle moje, božaj me z rokami.
S prsti drobnimi mi pojdi preko lic
s prsti drobnimi mi pojdi preko lic
in me vsaj za hip, za hip omami.

Za trenutek droben mi zakrij oči.
Hotel bi vsaj takrat nežno zaživeti,
hotel bi vsaj takrat nežno zaživeti
v tej surovosti današnjih dni.

Potlej pa me zbudi, zbudi me, da veš.
In roko mi drobno snemi z lica,
in roko mi drobno nemi z lica,
ker z rokami delava, saj veš!

***** Pridružen/-a : 27 Apr 2008 Prispevkov : 521

Pravkar sem prebrala roman SONCE SCORTOVIH, ki ga je napisal Laurent Gaude'. Roman mi je všeč, zanimivo branje o soncu in življenski moči malih ljudi, ki jih je usoda zaznamovala. Njihova iznajdljivost in pridnost jim je pomagala, da so postali, del vasi, spoštovani posamezniki.
Tukaj bom prepisala samo posvetilo, ki mi je všeč se me je dotaknilo:

ELIO,
PO TVOJIH ŽILAH SE PRETAKA
NEKAJ SONCA IZ TEH KRAJEV;
NAJ TI RAZSVETLI POGLED.

***** Pridružen/-a : 27 Apr 2008 Prispevkov : 521

Pravkar sem prebrala čudovito knjigo, resno branje in obenem je v njej obilo zdravega humorja, to je: DEDU ZA PETAMI-Arto Paasilinna.
Naj napišem kratek odlomek iz knjige, ko dedek, kljub temu, da nima vozniškega dovoljenja vozi avto:
Odhod izpred hotela je bil veličasten. Veliki hillman je nekajkrat zakopal na mestu, potem pa planil naprej, ded je pritisnil na plin z vso močjo. Kar pokadilo se je pod kolesi.
Prav kmalu je ded vozil dokaj spretno, čeprav je bila hitrost še vedno izjemno visoka, ampak leve strani ceste smo se le držali. Tudi na križiščih ni upočasnil vožnje, imel je težave s prestavami, zato je vozil le v najvišji. Ko je že vse kazalo, da bo trčenje neizogibno, je ded glasno trobil in žugal s pestmi ostalim voznikom. Ti so se nam vsi po vrsti presenečeno umikali, prepričani, da so ga sami polomili, ko so zagledali dedovo mahanje s pestmi.

***** Pridružen/-a : 27 Apr 2008 Prispevkov : 521

Spet mi je uspelo dobiti v roke drobno knjigo, ki pa je naravnost čudovito branje.

Andrei' Makine- Glasba njegovega življenja
Prevod:Nadja Dobnik

Roman-kraj dogajanja Moskva, čas dogajanja tik pred drugo svetovno vojno, zgodba mladega glasbenika. Na predvečer njegovega prvega koncerta, zaprejo njegova starša, sam se skrije in zbeži k sorodnikom v Ukrajino. Tu dočaka vojno, prevzame identiteto padlega vojaka, bori se za svojo domovino. Znanje vožnje mu pomaga,da postane generalov šofer.
Tudi po vojni opravlja to delo, tako spozna generalovo hčero, razvajeno sedemnajstletnico, ki se uči igrati klavir, to je znanstvo, ki pomeni veliko skušnjavo.
Roman ni obsežen, napisan je berljivo,tekoče...V njem je predstavljena ljubezen do ženske in ljubezen do glasbe.

Razmisljanje ob branju:
Usoda(diktatura), onemogoči zelo nadarjenega umetnika, mu uniči življenje, izniči njegov talent, k sreči ostane nesrečniku moč duha, ki ga vse nesreče in preganjanja ne uspejo streti.

Avtor je Rus, ki živi v Franciji.

Še droben odlomek:
Ni imel občutka, da igra. Šel je skozi noč, dihal je krhko prosojnost neskončnih ploskev ledu, listov in vetra.V sebi ni nosil nobene bolečine več. Niti strahu pred tem, kaj bo sledilo. Nobene tesnobe, nobenega obžalovanja. Noč, skozi katero je šel, je izpovedovala vse to zlo in ves ta strah in nepopravljivo razbito preteklost, a vse to je že postalo glasba, ki je obstajala le še v svoji lepoti.