KazaloKazalo  CalendarCalendar  Pomoč pogostih vprašanjPomoč pogostih vprašanj  IščiIšči  Seznam članovSeznam članov  Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov  Registriraj seRegistriraj se  PrijavaPrijava  

 

Luči Vegasa

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
Avtor Sporočilo
maja
*****
*****
avatar

Female Sagittarius Buffalo
Število prispevkov : 927
Age : 43
Points : 3800
Reputation : 15
Registration date : 04/01/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Luči Vegasa   Tor Jan 05, 2010 3:04 pm

Jack je s ponosom opazoval delavce, ki so previdno spuščali dele njegovega bivalnega kontejnerja. V zraku je bilo čutiti zgodnjo pomlad, veter je nežno mršil njegove rahlo predolge lase in mu jih nosil na obraz. Sonce je sramežljivo kukalo izza oblakov in obljubljalo lepo vreme, oni pa so začenjali nov projekt. Naslednjih 10 do 12 mesecev bo tukaj njihov dom. Počasi je okoli njega nastajalo gradbeno naselje. Na drugem koncu velikega zemljišča na robu puščave v Vegasu bodo zgradili poslovno zgradbo, drzno in mogočno. Že več kot deset let je bil zaposlen v dobri gradbeni korporaciji v kateri je začel kot delovodja takoj po končanem študiju. Kaj hitro je zaradi svojega znanja, zagnanosti in sposobnostih postal vodja gradbišča in glavni in odgovorni za vse od prve lopate za temelj do ključa naročniku v roke. Res je užival v svojem delu in zdaj je z rahlim vznemirjenjem in pričakovanjem opazoval svoje ljudi, ki so z rutino opravljali garaško delo.

Spomnil se je koliko besed je bilo potrebnih, da je vodilne prepričal v vložek v posebej za njih prilagojene bivalnike, ki so jih sedaj uporabljale vse ekipe korporacije in so vsa njihova naselja bila identična ter predvsem udobna in domača. Ob pogledu na svoj bivalnik se je nasmehnil, ko se je spomnil dneva, ko so se njegove sanje o bivalnikih začele uresničevati. Bilo je zgodaj dopoldne, ko je pozvonil njegov mobilnik. Malo pred tem je ponovno že avtomatično ob pogovoru z Leeom omenil bivalnike. Mislil si je enkrat mu bo že toliko šel na živce, da bo ta sprožil njegov predlog. Hitro je pozabil njun pogovor in se prepustil žaru gradnje. Vse okoli njega je ropotalo in bil je v pogovoru z delovodjo, ko je pozvonilo. Vzpostavil je zvezo in naprej dajal navodila. Šele čez čas je hitro rekel »prosim« ker je na drugem koncu bilo vse tiho se je zadrl v slušalko »samo trenutek, da se umaknem iz tega hrupa« ko je stopal proti svoji pisarni je pogledal številko kličočega a mu je bila čisto neznana. Počasi bolj vljudno je nadaljeval »se opravičujem tukaj je dokaj hrupno, zdaj se lahko pogovarjava izvolite« na drugem koncu je slišal odločen a vseeno nežen in neverjetno seksi ženski glas »Jackson Gravestone?« »Ja Gravestone tukaj, se opravičujem nisem ujel kdo kliče« je rekel poslovno. »Niste mogli ujeti, ker se nisem predstavila« se je veselo zasmejala ženska na drugi strani »Jo Arrow tukaj, zgleda da ste končno pri Leeu zaigrali na pravo žico in odobrili so vam nove bivalnike pri tem pa ste dobili še mene, da vam jih izrišem.« Jack je kar onemel ne samo, da je dosegel nove bivalnike pri tem so mu dodelili še Jo Arrow »Ne nemogoče, to je pa sigurno hec in nekdo si ga je pošteno sposodil« si je mislil. Ker je bil tiho je Jo zaskrbljeno nadaljevala »Gravestone, ste tam? Halo« tiho je zajecljal »ja, ja tukaj sem samo tole je pa najbrž hec, saj še ni prvi april« njen veseli smeh je odzvanjal v njegovi glavi »nič ni hec. Leeo je končno popustil in odobril bivalnike in ker sem po novih korporacijskih pravilih tudi jaz med tistimi, ki moramo biti na gradbišču sem mu tudi jaz že nekaj časa utrujala, da so stari bivalniki neudobni. Seveda pa sem jaz ženska in imam te privilegije, da sem krajši čas na gradbišču kot moje kolege in še takrat mi priskrbijo hotel, mojih namigovanj in želja po novih bivalnikih niso jemali resno. Sedaj pa sva dva težaka in rešili so se naju tako, da so nama dali ta projekt. Torej po tvojih predlogih bom zrisala naše nove začasne domove« je bila domača z njim, malo je pomolčala in hitro nadaljevala »saj te lahko tikam? Jaz raje vidim, da me ljudje tikajo in mi rečejo Jo« »Ja seveda jaz sem Jack, .. samo še vedno malo ne verjamem, no vse skupaj se zdi kot uresničitev najbolj vroče in skrite želje in počutim se tako,.. vau.« »Ja vem, glej jaz sem na Aljaski in me vsaj še en mesec ne bo zato predlagam, da mi v mailu napišeš podrobno kaj si pri sebi zamislil, jaz pa ti bom možne predloge zrisala in poslala nazaj. Res pa da ti lahko pošljem že grobo skico moje vizije, mogoče ti lahko kako pomaga. Jaz še nisem živela v takem naselju in zato težko predvidim vse potrebe, sem se pa poskusila vživeti. Kakor koli že najbolje bo, da se tega lotiva čim prej dokler imajo vodilni še voljo za uresničitev« je zdaj že prijateljsko kramljala z njim. »Se strinjam s teboj, imaš moj naslov?« »Imam« »Potem mi pa kar pošlji in ti se oglasim nazaj, bojim pa se da mi ne bo uspelo prej kot zvečer, tukaj se nam je malo zapletlo« je bil rahlo nejevoljen nad situacijo na gradbišču. »Že v redu jaz sem bolj nočna ptička« se je nasmehnila. »Jaz tudi, hvala ker se trudiš za nas« je rekel iskreno. »Malenkost, adijo« je rekla in odložila slušalko še predno se je lahko poslovil od nje. Naslonil se je nazaj v svoj star in neudoben stol in pred oči privabil podobo ženske s katere jo govoril. S svinčnikom, ki ga je med pogovorom pobral je počasi brez ritma udarjal v rob mize in se trudil spomniti čim več o njej. Ugotavljal je koliko je stara in koliko dolgo jo že pozna, no pozna ravno ne ker si še nikdar nista bila uradno predstavljena in ni še imel te časti, da bi delal z njo. No vsekakor pa je zelo zanimiva ženska. Po njegovi oceni ne bi smela biti kaj več kot dve leti mlajša od njega. Spomnil se je dneva, ko jo je prvič videl. Sedeli so v konferenčni sobi in zbijali šale, sproščeno jutro, čakali so na kooperativni sestanek. Trenutno niso imeli veliko dela in šefi so bili kar malo na trnih. Kot strela z jasnega je v sobo vstopila nežna, krhka a dolgonoga blondinka z izrazito modrimi očmi in kratko pristriženo frizuro. Oblečena je bila v eleganten po meri krojen poslovni kostim in v roki je imela prenosni računalnik in majhen poslovni kovček. Prva misel je bila, da mora biti odvetnica, čeprav je delovala precej mlado. Vsekakor pa je bila zelo lepa in predvsem neverjetno poželjiva. Vljudno jih je pozdravila, nato pa se osredotočila na Leea »te zanima gradnja Denverskega poslovnega centra Leeo?« Ko je ta obstrmel s široko odprtimi usti se je nasmehnila in mu z glavo nakazala naj ji sledi ven iz sobe. Leeo se je vrnil čez dobrih deset minut in na obrazu mu je sijal bebasti nasmeh in oči so mu žarele kot reflektorji. V roki je pozibaval steklenico šampanjca in se še vedno režal »ta drobni angel, ki je prišel v obliki postavne, mlade, nadarjene in že precej iskane arhitektke Jo Arrow, ki je slučajno tudi hči mojega dobrega prijatelja nam je prinesel slavo in bogastvo na pladnju« kar žarel je in ker so ga vsi nemo opazovali je nadaljeval »Punca je zmagala na razpisu za načrt Denverskega tržnega centra in prejle je prišla ponudit, da bi ga mi zgradili« je že vriskal. Vsi so se zavedali, da tako dobičkonosnega in pomembnega projekta še niso imeli in dejansko jih je ta projekt dvignil v sam vrh gradbene smetane. Od takrat je Jo postala njihova vodilna arhitektka in skupaj z njenim uspehom in prepoznavnostjo je rasel tudi njihov uspeh in prepoznavnost. Ženska je bila res nekaj posebnega. Še predno je čisto zapadel v premišljevanje o njej in njeni lepoti je prejel njen mail in kljub dogajanju na gradbišču si je vzel čas in pregledal njene skice. Ko je končal bi skoraj odpisal, da je to kar je pripravila še več, kot si je sam zamislil in naj kar to posreduje Leeu a se je zadnji trenutek premislil. Če hoče obdržati svoj mačo in poslovni imidž mora nekaj spremeniti. Tudi misel, da bo ugovarjal vsemogočni Jo mu je dala nek poseben zalet. Res ji je zvečer odgovoril in ji na njene skice postavil še nekaj dodatnih zahtev nekaj upravičenih in nekaj lepotnih. A kljub vsemu sta sam načrt imela dodelan v dveh dneh in čez slab teden so v tovarni že začeli s posebno proizvodnjo z licenco zaščitenih bivalnikov.

»Kaj praviš šef« ga je iz spominov prebudil eden od delavcev. »Čisto v redu bo Tom« je odgovoril še enkrat premeril svoj bivalnik in baldahin, ki so ga zategnili. Pomislil je, da bo kasneje še privlekel ven gugalnik in mizico s štirimi stoli a še prej ima kar nekaj stvari za uredit. Odpravil se je v že postavljeno kantino po vodo. Na poti tja se je spomnil, da je za ta projekt, ki ga je sicer zrisala Jo, tako kot vse kar je on gradil zadnjih sedem let, dobil za sovodjo gradbišča arhitekta Vorena Lacka in kar malo je bil besen zaradi tega. Pred leti, ko je vodja gradbišča spremenil arhitektov načrt in malo pozidal po svoje in s tem porušil ravnovesje stavbe, ki je zgrmela navzdol in se do polovice porušila, so gradbene firme dobile zahteve, da je na gradbišču prisoten tudi arhitekt, ki je odgovoren za nadzor gradnje in skrbi za stike z mediji, za organizacijo ne gradbene narave in na splošno za povezavo med gradbiščem in vodstvom korporacije, pri tem pa ima čas za nove ideje in nove projekte. On je vedno delal s svojo preizkušeno ekipo in med njimi je bil tudi arhitekt Ron Clinter s katerim sta si delila bivalnik in se odlično razumela. Ron se je poškodoval v prometni nesreči in ga kar nekaj časa ne bo in tako so mu spremenili ekipo, ki se je tudi drugače zaradi obsega del povečala. No saj je bil Voren čisto spodoben možakar svojih 45 let, zgovoren in duhovit, čudovit arhitekt a vseeno mož z zelo slabim čutom za organiziranost. Ko je tako mrk stopil v kantino ga je z nasmehom pričakal njegov pomočnik Neal, živahen fant svojih 28 let, visok in mišičast, njegova temna polt in izraziti črni skodrani lasje so pričali, da ima črnske korenine »je kaj narobe Jack, gledaš kot razjarjeni bik.« »Ne, nič ni narobe. Sprašujem se kako to, da še ni Vorena, jutri naj bi začeli s temelji o njem pa ne duha ne sluha.« »Ja, ja, seveda pogrešaš Vorena« se je režal Neal »daj priznaj, enkrat si delal z njim in vidva sta slab par, to te razjeda.« »Kaj sprašuješ če vse veš« mu je nejevoljno zabrusil nazaj in vzel steklenico vode, ter jo skoraj na dušek izpil. »Vesele in še ne vem kakšne novice imam« se je še vedno smejal Neal in pri tem razkril niz bleščeče belih zob »Leeo je klical, ti si bil zaseden, zato je poklical mene.« To je pritegnilo Jackovo pozornost in radovedno se je zagledal v prijatelja »kako to misliš lepe in ne vem kakšne novice«. »Ja lepe« je začel Neal »da Vorena ne bo, zbolel je in glede na vse so mu dodelili krajši projekt na Floridi« malo je pomolčal ter skrivnostno gledal prijatelja in nadaljeval »dodelili so ti novega arhitekta, ki bo tukaj z nami ves čas gradnje« in ker je očitno zavlačeval je Jack vprašal »Ja koga so nam dali?« »Ja to bodo pa tiste ne vem kakšne novice« se je poskusil nasmehniti Neal. »Koga » je bil oster in neizprosen Jack. »Jo Arrow« je Neal tiho rekel in naredil pol koraka nazaj saj so vsi poznali Jackov odklonilni odnos do žensk na gradbišču, kakor je tudi bilo vsem jasno, da Jack spoštuje in ceni Jo in njeno genialnost in nadarjenost. Jack je nejeverno ponovil »Jo bo delala z nami?« in še predno se je lahko odločil ali mu je to všeč ali ne je zagrmelo iz kota »Kaj Jo pride, to je fantastično, ženska je pravi zaklad pa še lepo jo je pogledat« se je pogovoru pridružil eden od delavcev, ki je prav tako prišel po okrepčilo. Jack in Neal sta se zazrla v skupinico krepkih mož, ki je stala nedaleč od njiju. »Jaz sem že delal z njo, zlata vredna je pa čeprav zna biti neomajna psica za naše dobro. Povem vama, da bo tole prav zabavno. Nič bat« je rekel in druga dva sta tiho z režečim izrazom na obrazu prikimala. Jack jih je vse nejevoljno premeril s pogledom in zapustil prostor še slabše volje kot je bil, ko je prišel.

»Jo, Jo, Jo« mu je odmevalo v možganih. Moral je priznati, da mu ni bilo jasno kaj sploh čuti in si misli o tem, da bo z njo vodil to gradnjo. Definitivno ni dobro, da se ženska mota okoli gradbišča. Sploh pa lepa ženska, saj bo odvrnila pozornost fantom in marsikaj gre lahko narobe. Toda Jo je bila ženska, ki se je prav dobro znašla na gradbišču in katero je cenil in si potihem želel, da bi nekoč delal z njo. Vseeno tam kjer so ženske so tudi nepotrebni problemi mu je spet nagajal moški ego. Ampak ona ni navadna ženska. Sigurno mora biti oblastna in vase zagledana ženska nagnjena k teroriziranju, drugače ji ne bi uspelo obdržati vseh teh moških na vajetih in iz zgodb je vedel, da jo vedno in povsod vsi ubogajo ali naj bo vseeno iskren in si prizna, da jo spoštujejo in cenijo ter da ima dobre organizacijske sposobnosti in da je na splošno zelo priljubljena. Res je bil že malo užaljen, da je vedno delal njene projekte nikdar pa ni delal z njo. »Oh Jo, Jo, Jo« si je tiho zašepetal in začel pospravljati po bivalniku z namenom, da za trenutek začne misliti na kaj drugega kot na postavno arhitektko.

Ker so šele postavljali naselje so si privoščili naročeno kosilo. Njihova kuharja in njun pomočnik so nejevoljno postopali okoli in pospravljali škatle in pločevinke ter poskušali ustvariti red in disciplino, ki je ponavadi vladala v kantini. Nekdo je zaklical »Jo prihaja« in vsi pogledi so se uperili v prihajajoč črn poltovornjaček, ki je v prikolici imel motor. Jack je nejeverno gledal in obšli so ga mešani občutki. Veselje in strah sta ga spreletela. Ni imel kaj kot priznati, da je Jo sposobna ženska, ki zna organizirati stvari in izpeljati vse zamisli. Spomnil se je, da sta nekajkrat z Ronom prišla v brezizhodno situacijo in da je Ron prosil njo za pomoč in vsakič ju je zelo hitro in učinkovito rešila iz zagate. Delavci so jo prosto oboževali in to je bilo za njun skupni projekt zelo dobrodošlo. Istočasno pa se je zavedal, da bo svoj bivalnik delil z njo. Njuni spalnici je ločevala le ena stena in vsekakor je bila Jo ženska, lepa, poželjiva samska ženska. Ni si mogel pomagati pred oči mu je zaplesala njena podoba v elegantnem mini krilu z vrtoglavimi petkami. Njena seksi podoba katera ga je spremljala od dneva, ko jo je prvič videl. To je gradbišče in ne modna pista mu je odzvanjalo v glavi čeprav ni mogel verjeti, da bi nekdo v elegantnem mini krilu vozil poltovornjak s pogonom na vsa štiri kolesa, pri tem pa s seboj vlačil težko kubični motor. Še predno je uspel premleti vse svoje občutke se je avto ustavil in Leeo je skočil izza volana ter jih veselo pozdravil »Vidim, da ste si lepo uredili, Jo sem vam pripeljal.« »Privlekel kot vrečo cementa bi jaz rekla. Še prej si pa dovolil tistim medicinskim cepcem, da so me zadrogirali« je rekla Jo pobito in se pri tem kot pijanec primajala iz avta. »Fantje spoznali se bomo jutri zdaj vas je preveč pa še vsakega vidim trojno. Naj mi samo kdo pokaže mojo posteljo prosim« a še predno je rekla do konca se ji je stemnilo pred očmi in če Jack nebi imel tako dobrih refleksov in jo pravočasno ujel, bi priletela na peščena tla kot tista vreča cementa s katero se je prej primerjala.

Brez besed jo je odnesel proti bivalniku in pri tem ugotavljal kako peresno lahka je. Pravzaprav je tudi brez petk dokaj visoka ženska, čeprav še vedno kakšno glavo manj od njega. Oblečena je bila v kavbojke in jeans jakno pod katero je imela rdečo bombažno športno majico. Na nogah je imela težke bulerje. Vsekakor oblečena je bila gradbišču primerno. Kljub velikim temnim sončnim očalom je opazil praske po njenem nežnem obrazu in skozi vonj po razkužilu in bolnici je do njega prihajal nežen opijajoč parfum. Spustil jo je na posteljo in ji sezul čevlje ter slekel jakno in snel očala. Samo tiho je zaječala predno jo je pokril z deko in spustil žaluzije na njenem oknu. Z Leeom sta iz avta prinesla njeno prtljago in jo položila pred omaro, nato pa jo pustila počivati v tišini.

»Na poti sem sva se ustavila na gradbišču nedaleč od tod. Alek Gerdej je nekaj zamočil pa je šla pogledat in ker ji je v stopi sledil in ker je pač tak 150 kilogramski hrust sta imela nesrečo. Alek jo je dobro odnesel ona pa je padla dva nadstropja globoko« je razlagal Leeo ob kavi pri tem pa prižigal cigaret za cigaretom. »Avč« je bilo vse kar je Jack lahko rekel predno je Leeo nadaljeval. »Na srečo nima nič zlomljenega, bo pa kar nekaj časa čutila posledice udarcev in odrgnin. In seveda ni imela namena ostati v bolnišnici, zato prosim pazi malo na njo« je bil očetovsko zaskrbljen. »Seveda, veš da je v dobrih rokah« se je sproščeno zasmejal Jack. »Ja v tvojih rokah ti Casanova« se je zdaj smejal tudi Leeo. »Jack opozarjam te, da je Jo pošteno in častito dekle, ki se ne zapleta v razmerja z gradbeniki« je zaščitniško in iskreno rekel mlajšemu kolegu. »Če se ne motim je polnoletna in kot sem slišal zna zelo dobro poskrbeti zase« se mu je namuznil Jack. Leeo je samo vzdihnil in skomignil z rameni »oba sta bila opozorjena ostalo se mene ne tiče.«

*

»Živijo, je sedem zjutraj ali zvečer« je Jo tiho vprašala ko je pokukala v majhno a svetlo kuhinjo, ki je stala v nekakšnem centru bivalnika. Na eni strani sta bili spalnici in kopalnica na drugi strani pa se je prostor odprl v jedilni kot in dnevni prostor s sedežno garnituro, majhno mizico in omaro s televizijo in glasbeno opremo. Poleg je bil še prostor za pisarno v kateri sta se šopirili dve mizi v obliki črke l, ki sta se dotikali z daljšima krakoma in tako ustvarila ogromno površino uporabno za razgrinjanje načrtov. Naslonila se je na pult, kjer je Jack pripravljal kavo. »Dobro jutro, sedem zjutraj je, pridi ravno sem skuhal kavo« je odgovoril in ji pokazal proti mizi »kakšno kavo piješ« ji je vrgel čez ramo, medtem ko je nalival črno dišečo tekočino v dve šalci. »Črno brez dodatkov in grenko« je rekla in še naprej stala na istem mestu »najprej bi morala pod tuš, grozno izgledam in še huje se počutim, glavo imam veliko kot ta bivalnik in sama sebi smrdim.« »Ne najprej spij kavo, da prideš k sebi, poiskal ti bom kakšno tableto proti bolečinam potem pa se boš v miru stuširala« odnesel je kava na mizo in se vrnil po njo. Iz rok ji je vzel brisačo in toaletno torbico ju položil na pult nato pa njo povlekel in posadil na bližnji stol. Hvaležno ga je gledala in brez besed spila tabletko s kozarcem soka, katerega ji je porinil v roke. Prvič se mu je nasmehnila in pomolila roko »jaz sem Jo in hvala za vse.« »Tudi on se je nasmehnil »jaz sem Jack in ni za kaj, dobrodošla na najinem gradbišču« je rekel veselo in stisnil ponujeno roko. Njun stisk roke je bil močan kar je izražalo, da sta oba odprta in energična človeka in to je bilo obema všeč. Še enkrat sta se nasmehnila drug drugemu potem pa je Jo umaknila roko in prijela za šalico ter naredila požirek poživljajoče kave. »Danes bomo vse premerili in zakoličili. Boš zelo prizadet če boš vse moral sam?« je skesano vprašala. »Hej, če mi zaupaš tako delo, da ga bom sam znal potem bo šlo« se ji je prijateljsko zarežal. »Ti se kar smej, bolje da to narediš sam, kot da ti jaz pomagam, ki trenutno vidim vse dvojno« se je še sama zarežala in kar hitro skremžila saj jo je ostra bolečina opomnila, da nima samo vida prizadetega. »Kriza pa tale lahek pretres možganov« je skoraj zasikala. »Nočem ti soliti pamet, a najpametneje bi bilo, če bi danes kar preležala dan, lahko se tudi namestiš v moj gugalnik pred vhodom in od daleč opazuješ dogajanje« je rekel zaskrbljeno. »Kaj pa fantje?« je vprašala »Vsi so včeraj slišali kaj se je zgodilo in glede na to, da te vsi že zdaj obožujejo in da samo še odgovarjam kako si, ker se sinoči nisi pojavila na večerji, mislim, da ti ne bodo zamerili nekaj dni lenarjenja« je rekel iskreno. »Pa ti?« »Kaj jaz« je vprašal nazaj. »Ja, dejansko se ne poznava, nisva še delala skupaj. Veš čudno sva začela najino sodelovanje, nočem, da bi mi že v startu kaj zameril, kar dolgo bova tukaj.« Začudeno jo je gledal nato pa se je zarežal »si pa res neverjetna.« Nekaj časa jo je opazoval in nato nadaljeval »kolikokrat si naju z Ronom potegnila iz blata, pa bivalnike sva skupaj oblikovala., sploh veš koliko ti dolgujem? Daj Jo zresni se tole bova že prebrodila.« je bil resen potem pa mu je obraz preletel nagajivo zapeljivi nasmešek » Ljubica moja, midva sva ustvarjena drug za drugega, prav luštno nama bo, ko bova gradila ta arhitektni čudež« ji je še pomežiknil in odnesel svojo skodelico v lijak. »Potem bom pomil, ti popij kavo in samo odloži skodelico v lijak potem pa imaš cel bivalnik zase. Grem fantje se že zbirajo« je bil posloven. Nato jo je pogledal in nežno rekel »Adijo ljubica kmalu se vrnem« se je še enkrat zarežal in se napotil proti izhodu. »Veš Leeo me je opozoril nate« je rekla za njim. »Kaj te je opozoril? Upam, da mi ni zbil kakšne točke« se je naredil nevednega in naivnega ter nedolžno gledal proti njej. »Gospod Casanova zamudili boste na delo« je rekla skozi smeh. »Oh nič več nisem Casanova, zdaj sem spoznal tebe in moje srce bije le zate in do konca te gradnje te bom osvojil, da bo tudi tvoje srce bilo le zame. Kot sem rekel ustvarjena sva en za drugega« po zraku ji je poslal poljub in odšel skozi vrata. Ni mogla videti njegovega obraza in izraza v njegovih modrih očeh, mislila je, da se pač trudi spraviti jo v boljšo voljo in to ji je prijalo. Res, da se ji je zdel sila privlačen saj je bil visok, mišičast in lepo atletsko grajen moški z daljšimi skodranimi blond lasmi in čudovito že rahlo zagorelo poltjo a ni vedela, da se on ni samo zabaval tako kot ona. Ne, on je vse to mislil dokaj resno. Še sam ni vedel, kaj mu je bilo, da ji je to rekel. Vse je kar butnilo ven iz njega. Bila je omotična in skuštrana, vsa popraskana in s podplutbami pa kljub temu ga je prevzela in zasužnjila v hipu. Priznati si je moral da še nikdar v svojem 34 letnem življenju ni čutil česa podobnega in zdaj je že vedel, da to ni samo golo poželenje in trenutna privlačnost. Ne to je bilo nekaj več.

*

Bližal se je čas kosila in zaključevali so meritve in zakoličenja. Jack je opazil, da so se možje okoli njega rahlo vznemirili in še predno se je lahko obrnil je slišal opojno privlačen glas za svojim hrbtom. »Zajtrk so mi kuharji podarili, za kosilo pa se moram potruditi in to, da vas pridem pozdravit je dovolj da si prislužim tudi večerjo« se je veselo smejala Jo. Jack se je obrnil in v hipu ga je spreletelo vznemirjenje in poželenje po celem telesu. Bila je rahlo nestvarna pa čeprav se je z vso svojo pojavo ujemala s prostorom in časom. Oblečena je bila v svetle kavbojke in modro karirasto srajco, čez si je dala puhasti brezrokavnik in seveda na nos nepogrešljiva sončna očala. Lase je imela sveže umite in preprosto skuštrane, takoj je posumil, da sploh ne uporablja glavnika, kar ga ni motilo saj je tak videz samo pripomogel k njeni zapeljivosti. Z rokama v žepih je poudarila svoj položaj na gradbišču, z nasmehom in šaljivostjo pa, da rada sodeluje tudi z navadnimi delavci. Karizmatičnost je žarela iz nje in njen nasmeh je omehčal še tako zadrgnjenega vase zagledaneža. Vsekakor takoj mu je bilo jasno zakaj jo vsi obožujejo. Malo se je nasmehnil in ji rekel »o sem mislil, da mi ne zaupaš in da si me prišla preveriti in kontrolirati.« »To pa ne, če te bom že zdaj kontrolirala potem si bom izničila možnosti, da te nekje na sredini gradnje zmeljem v prah zaradi napak« se je zarežala nazaj. »Oh ljubica, jaz sem se pa ustrašil, da mi ne zaupaš« je rekel naivno medtem, ko so mu oči žarele in igrivi nasmeh se mu je skrival v kotičkih polnih ustnic. »Veš ljubi, da ti zaupam« mu je vrnila z isto mero in se obrnila proti Nealu »ti boš pa najverjetneje Neal Conor?« Jacku ni ušlo muzanje in tiho šepetanje med delavci »sem rekel, da bo ta projekt še zanimiv« je slišal reči enega od njih. Z grimaso je vprašal »kaj« ko so se možje vidno zabavali in eden mu je tiho zašepetal »samo eden si je drznil in ji dvakrat rekel ljubica, prvič ga je opomnila, drugič mu je zlomila nos.« Jack se je nasmehnil »res bo zanimivo« je rekel, pri sebi pa pomislil »že trikrat ji je rekel ljubica in ni ga še niti opomnila.«

Po kosilu so si vedno privoščili enourno pavzo. Jack je na mizi pod baldahinom svojega bivalnika raztegnil načrtne prve faze gradnje temeljev. Bil je natančen in dosleden zato je vsako piko in najmanjšo podrobnost načrta poznal skoraj na pamet, pa kljub temu mu je ponovno posvetil vso svojo pozornost. Jo je stopila iz bivalnika in mu brez besed podala skodelico vroče sveže skuhane kave. Brez, da bi dvignil pogled z načrta je sprejel skodelico in zamrmral »vem, da si vse dobro preračunala in preizkusila na računalniku, pa vseeno malo mi delajo živci.« »Hej, ta projekt naj bi bil izziv« je veselo rekla in se usedla nasproti njega, spodvila noge pod seboj in srknila svojo kavo. »Ti vedno sodeluješ pri posebnih projektih pri katerih ponavadi hodiš po meji neizvedljivega. Vsaka skrb, misel, neprespana noč in vsaka kapljica potu je vredna užitka in ponosa, ki ga imaš na koncu, ko je projekt zaključen in so vsi navdušeni, ti sam pa veš, da si tudi tokrat prekosil samega sebe« se mu je navdušeno smehljala. »Ti že veš o čem govoriš« se je zarežal tudi sam in se naslonil nazaj noge pa stegnil pod mizo »saj si vse te neizvedljive projekte ti izrisala.« Opazoval je ponos v njenih očeh in resno vprašal »kako to da v teh osmih letih koliko si v firmi še nikdar prej nisva sodelovala na gradbišču?« »Kaj pa vem je rekla zamišljeno, nato pa resno nadaljevala »že ko sem risala sem se popolno predala projektu in ko je bil izrisan mi ni več predstavljal izziva« malo je pomolčala in ustnice so se ji le rahlo ukrivile v nasmeh »Ja Jack izziv je tisto kar naju oba žene in kar naju zadržuje na gradbišču. Ta projekt pa je prvi, pri katerem je tudi njegova izgradnja še vedno izziv. Poleg tega imam naročilo za še en poslovno hotelski sklop, ki naj bi stal nedaleč stran. Nekaj idej imam in praksa pri gradnji tega kompleksa mi bo pomagala pri naslednjem projektu, zato sem hotela, da me dajo sem.« »Tako kot si zahtevala, da ta projekt dodelijo meni« je kar bruhnilo iz njega, malo je pomolčal in nazadnje skozi nelagodni nasmešek dodal »hvala«. »Samo najboljšega sem hotela, tako kot za vse druge drzne načrte. Glej Jack si najboljši in si edini, ki bere moje načrte tako kot so bili izrisani in zamišljeni. Na nek način si edini ki razume moje delo. Jaz se moram zahvaliti tebi« je rekla resno nato pa se zarežala »prijatelja?« Tudi Jack se je spet sproščeno zasmejal »prijatelja.« Srkala sta vsak svojo kavo in Jo je poskrbela, da sta hitro postavila še ostale temelje za njuno skupno bivanje. Ni se mu želela vsiljevati in strinjala se je z redom, ki sta ga imela Jack in Ron, ki je pravzaprav bil kar precej podoben njenemu redu z drugimi s katerimi je sobivala. Povedala mu je, da se je že malo razpakirala in po bivalniku postavila še svoje stvari in v pisarno priklopila svoj računalnik in ostalo opremo. Opazovala sta delavce, ki so se počasi odpravljali na delovišče. Jack je vstal in zložil načrte »bi šla po večerji v mesto po nakupih« jo je vprašal. »Seveda, tokrat ti voziš. In bilo bi lepo če bi oznanila fantom mogoče bi kdo kaj naročil« se je takoj strinjala. »Pri večerji bova oznanila in pobrala naročila« se ji je zavezniško nasmehnil. Jo je vzela svoj fotoaparat in skupaj sta se odpravila k ostalim.

*

»Hej golobčka glejta, da bosta našla pot domov« je za njima zavpil Neal. Jo mu je samo pomahala skozi odprto okno avtomobila, ki se je počasi oddaljeval iz naselja, Jack pa je zavpil nazaj »nikar ne skrbi mami in ne čakaj na naju saj imava svoj ključ.« Samo spogledala sta se in zaprla vsak svoje okno. Jack je vključil zgoščenko in močni zvoki kitar so preglasili delovanje motorja. S kotičkom očesa je opazoval Jo, ki se je udobno namestila na sovoznikovo stran »bo v redu?« »Seveda, kot prvo mi je všeč taka glasba, kot drugo pa tudi če mi ne bi bila je to tvoj avto in ti izbiraš glasbo« je zadovoljno zapredla. »Te kaj moti, da naju takole zbadajo, saj veš kako je to, pač si edina ženska na terenu in deliva si bivalnik« je vprašal sproščeno in lahkotno. »Ne, ne moti me, vsaj dokler naju zbadajo in vsi vemo, da so to samo namigovanja in vir zabave in smeha« je odgovorila avtomatsko in se pozibavala v ritmu glasbe. Hotel jo je vprašati, kaj bi bilo če to ne bi bila smo namigovanja ampak bi res kaj bilo na tem, pa si zaenkrat ni upal. Odločil se je da pusti času čas, mogoče pa bo med njima preskočila tista prava iskrica. Resnici na ljubo pri njemu je že preskočila, le vedel ni kaj ona misli in čuti. Mogoče je res razumel njeno delo, toda nje nikakor še ni razumel ali bolje rečeno poznal. Iz premišljevanja ga je predramilo njeno vprašanje »kakšne navade imate za rojstne dneve. Veš Neal ima naslednji teden rojstni dan. Lahko bi mu kaj pripravili.« Začudeno jo je pogledal »si nas vse preučila?« »Ja, projekt poznam do najmanjše podrobnosti, zato sem se pozanimala o ljudeh s katerimi bom živela in ustvarjala v naslednjem letu svojega življenja« se mu je nasmehnila. »Oprosti navajen sem delati z Ronom, ki je čudovit organizator in na sploh zelo prijeten fant, a kaj ko je za dneve, ure in datume totalno zmeden. On nikdar ni vedel niti tega kdaj je njegov rojstni dan. Veš enkrat smo mu naročili, da pripravi žurko presenečenja a nismo mu povedali, da jo pripravlja zase. Šele na koncu ko smo mu zapeli vse najboljše in prinesli koledar je dojel.« Oba sta se veselo zasmejala.

Prišla sta v tržni center in si vzela vsak svoj voziček. V enega sta zlagala robo zase v drugega pa tisto s seznama za ostale. Nakupila sta nekaj čistil in se ustavila pri moški kozmetiki. Jack je smo nejevoljno zagodrnjal nekaj v stilu, da mu bo vsega zmanjkalo in da to kar ima je še ostalo s prejšnjega gradbišča. Med nerganjem je v voziček hotel položiti gel za prhanje, ki ga je čisto naključno vzel s police. Jo mu je stekleničko vzela iz roke in jo odprla ter poduhala »ti je mar tole res všeč« ga je nejeverno vprašala. »Ah saj je vseeno, milo je milo« je godrnjal še naprej. Jo ga je preslišala in njegov izbor vrnila na polico. Nekaj časa si je ogledovala potem pa izbrala eno od mil, ga povohala in ponudila še njemu. Jack je samo skomignil z rameni češ da mu je vseeno. Poleg mila je vzela še dezodorant in vodico po britju v istem vonju ter dodala še šampon za lase zanj. »Ti mar ni všeč vonj moje vodice po britju« jo je skoraj užaljeno vprašal medtem, ko je naslonjen na svoj voziček opazoval kaj dela. »Rekel si, da ti bo vsega zmanjkalo in ker je bivalnik majhen in zaprt prostor rada vidim, da so v njem prijetni vonji. Nič nimam proti tvojemu milu, ki ga zdaj uporabljaš vseeno pa mu nekaj manjka, pravzaprav ne sklada se popolnoma s teboj in če vedno takole nakupuješ najverjetneje sploh ne veš katero vodico po britju uporabljaš zdaj« je rekla in se mu počasi približala. Zaprla je oči in počasi prav posebno povohala njegov obraz. Nežno je zamrmrala »mmm kar lepo dišiš« a še predno je lahko kar koli rekel ali naredil saj je bila nevarno blizu njegovih ustnic in njen vonj ga je prevzel je cvileč glas zavpil »Johana dragica pa si res ti.« Jo je hitro odprla oči in se odmaknila od Jacka. Predno se je obrnila proti vsiljivki je lahko Jack v njenih očeh prebral grozo. Vljudno in vsa nasmejana je pozdravila »teta Clare, kako lepo da te vidim.« »Lahko bi me poklicala, slišala sem, da boš zdaj nekaj časa tu v Vegasu. Prav žalostno, da te moram takole srečati v nakupovalnem centru in kaj se ti je zgodilo od kod toliko prask« je bila teta kar malo užaljena in radovedna obenem, pri tem pa je z zanimanjem opazovala Jacka. »Ah lepo te prosim teta, šele sinoči sem prišla. Včeraj sem doživela manjšo nesrečo na gradbišču in tako staknila te praske. Veš da bi te jutri ali pojutrišnjem poklicala saj se moram najprej razpakirati. Naj ti predstavim Jacka, moškega s katerim živim« je na koncu dodala ker je vedela, da teto vse bolj in bolj razjeda kdo je Jack kot to, da bi jo skrbelo za nečakinjino zdravje. »Me veseli sem Johanina teta Clare, tista tradicionalna, ki da veliko na poroko in družino, pa kljub temu sta oba vabljena, da prideta v nedeljo k nam na kosilo. S stricem Jerodom imava obletnico poroke in vsi se bomo zbrali zato morata priti« je vrelo iz nje, ko je stiskala Jackovo roko. »Hvala za povabilo a ne vem, če nama bo uspelo priti. Veš šele postavljamo naselje in začenjamo z gradnjo« je poskusila Jo odbiti vabilo. »Nikar se ne vleci ven, pač to je tvoj način življenja in mi te imamo radi in tudi če se ne strinjamo s teboj bomo spoštovali tvoje odločitve in tvojega moškega« jo je grobo prekinila teta. »Nič ne obljubiva razen tega, da se bova potrudila in verjamem, da nama bo uspelo priti, hvala za vabilo« je posegel vmes Jack in se pri tem zavezniško nasmehnil teti ter dodal »jaz sem tudi bolj tradicionalist in sem ji že nekajkrat omenil to, pa nekako noče slišati.« Rahlo potolažena in pomirjena teta je strogo pogledala Jo in dodala »ob dveh, da se mi prikažeta« je še požugala in jima pomahala v slovo nato pa se odpravila proti blagajni. Oba sta še nekaj časa strmela za majhno, rahlo okroglo žensko v elegantnih oblačilih in pravkar urejenimi in pobarvanimi lasmi. Nekaj je bilo sigurno jezična gospa je bila dama in je veliko dala na svojo podobo.

»Ha, ha« je rekla Jo užaljeno saj jo je Jack opazoval izpod obrvi in se ji škodoželjno smehljal. »Kar zabavaj se, še zavedaš se ne kaj te čaka v nedeljo, če se boš prikazal z menoj pri moji teti« je rekla nejevoljno in postavila paket robčkov v njegov voziček. »Čakaj no, kdo pa me je predstavil kot moškega s katerim živiš« se je še vedno zabaval Jack. »Ne poznaš moje tete in ne ostale moje družine in upala sem, da ji bom s tem ko potrdim njeno razmišljanje odvzela moč in sebe in svojo družino prikrajšala za tri do štiri urni telefonski maraton v katerem se bo razpravljalo o meni in to od mojega rojstva naprej« ga je nemočno pogledala. »Se sploh zavedaš kaj si šele ti naredil s svojo pripombo gospod tradicionalist. Ne bi me presenetilo, če bi naju v nedeljo čakal duhovnik in bi se od kje pojavila še kakšna ravno zame pravšnja poročna obleka« je zapihala in zlagala stvari naprej v vozička. »Se boš že izmazala« se ji je smejal in pomislil, da bo to še zanimivo srečanje. Jo ga je samo grdo pogledala. »Hej punca pa ne da se bojiš svoje družine« se je malo zresnil in jo prijel za roko, ko je odložila naslednjo stvar v voziček. »Ne, seveda se ne bojim svoje družine samo znajo biti tako hudo naporni, da se jih v določenih primerih raje izognem. V vsakem primeru bi jo poklicala in povedala kje sem, ker če ne bi, bi do nedelje vsekakor sama našla najin bivalnik in šele potem bi poslušala o morali in tradiciji« spet ga je nemočno pogledala in dodala »raje pohitiva predno mi pozvoni telefon, zdaj bo teta najprej poklicala mojo mamo in jo okregala zakaj ne vpliva name in zakaj se nočem poročiti s teboj in potem bo tekla beseda o morebitnih otrocih. Ker bo moja mama najprej hotela stvar preveriti pri mojem bratu bo teta imela čas, da se o vsem pomeni še z drugo teto Lindo. Potem me bo klical moj brat Bob, ko bova nehala bom dobila klic od tete Linde, ker je najmlajša in ker me baje najbolje razume, skratka na koncu bo poklical moj oče naj mu v hitro razložim ali naj pakira kovčke in priletita z mamo sem ali naj jo samo spravi spat« prijela se je za glavo in samo še dodala »joj, me že boli glava, da bo pa stvar najhujša pa se sploh še nisva niti ljubila ali, da bi te vsaj videla nagega ali kar koli, da bi bili vsi ti pogovori upravičeni« se je hotela malo razvedriti in celo situacijo obrniti na šalo. »Hej ljubica če pohitiva lahko vsaj to popraviva še predno ti pozvoni telefon« se je muzal in ko ga je samo grdo pogledala se je zakrohotal.

Ravno, ko je speljal s parkirišča je pozvonil njen telefon. »Zdravo Bob, z Jackom se ravno peljeva in dala te bom na zvočnik. Kako si?« je bila vljudna z bratom. »Pozdravljena oba« je veselo odgovoril Bob »najprej hočem vedeti o tvojih praskah in o nekakšni nesreči na gradbišču. In pošteno in iskreno hočem slišat kako hudo je« je bil malo oster. »Nič posebnega, pač nesreča na gradbišču, padla sem dva nadstropja globoko in se malo potolkla in popraskala, nič ni zlomljenega in res ni nobene potrebe po paniki« mu je suhoparno poročala »kar pa se tiče druge stvari zakaj res kličeš pa presodi sam. Včeraj me je Leeo pripeljal iz bolnišnice na gradbišče in od tam pa do danes zjutraj, ko mi je Jack postregel kavo se ne spomnim dogodkov. Žal majhna črna luknja. Torej sva se z Jackom spoznala danes zjutraj in ker so zaloge v najinem bivalniku na ničli sva šla po nakupih in teta naju je videla ravno v trenutku, ko sva kupovala vodico po britju, ko sem zaradi razprave o vonju stopila na prste in se zatopila v Jackov obraz.« »To pa je bila scena, škoda, da me ni bilo poleg« se je zarežal Bob nato pa vljudno a odločno vprašal »kdo vozi?« »Ok, prosila sem Jacka če lahko danes on pelje« je rekla ponižno. »Torej draga moja ali si noro zaljubljena v tega Jacka ali pa si nekaj dni prezgodaj zapustila bolnišnico« je rekel Bob rahlo zaskrbljeno. »Se bom raje držala tetine variante in rekla, da se z Gravestonom noro ljubiva« se je zarežala nazaj. »Tvoj Jack je pravzaprav Jackson Gravestone« je nejeverno vprašal, nato pa se zarežal »zakaj nisi takoj rekla, to pa vrže čisto drugačno luč na vse skupaj.« »Ne filozofiraj Bob, čisto vseeno je kdo je Jack« je zvenela skoraj užaljeno. »Ne pa ni vseeno. In verjamem, da si se prav odločila, da ga predstaviš kot moškega svojega življenja, saj v končni fazi se vsi trije zavedamo, da je edino Gravestone toliko pogumen, da gradi tvoje zamisli in glede na projekte, ki jih planiraš za Vegas bosta nekaj naslednjih let neločljiva« je bil skoraj resen. »Kaj boš povedal mami?« je vprašala skoraj s strahom. »Nič posebnega, le to, da imata skupen projekt in da je med vama preskočila iskrica in da pravzaprav ne premišljuješ o čem več kot o tem trenutku. Mama ceni Gravestona in bo razumela« jo je hotel potolažiti. »Preskočila iskrica« je nejeverno in skoraj užaljeno ponovila za bratom. »Ah daj no, kako boš družini razložila, da sta v tistem bivalniku samo sostanovalca, ko pa si lahko privoščiš na svoje stroške stanovanje v Vegasu« ji je odgovoril z vprašanjem. »Daj no Bob, če hočem dobiti to kar potrebujem za nove projekte moram živeti in delati na gradbišču samem« je rekla jezno. »Glej ljubica to razumeva midva in to razume Jack, ne razumejo pa ostali, ki jim še danes ni jasno zakaj nimaš velike pisarne v najboljši poslovni stavbi in nisi vedno oblečena modno in elegantno ter v petkah« je vzdihnil Bob saj je res razumel sestro. »Ja vem, oprosti« je rekla poklapano. »Saj bo vse v redu in če ne bi letel v Evropo bi sigurno še jaz prišel na tetino obletnico, vidva pa le glejta, da ne zamudita« se je spet režal Bob in skozi smeh dodal »Jack pazi na mojo sestrico in tudi pazi se moje sestrice. Adijo, moram poročati mami.« »Bom ne skrbi, oba sva v dobrih rokah« se je zarežal tudi Jack. Oba sta istočasno rekla še »adijo« in Jo je prekinila zvezo nato pa se naslonila nazaj in zaprla oči.

*

»Mmm to pa paše« je bila vsa sladka, ko je pokukala v kuhinjo. »Ja res paše, ko ti nekdo drug skuha jutranjo kavo. Ne pozabi ljubica, da si jutri ti na vrsti« je rekel Jack rahlo zaspano. »Nisem mislila na kavo, čeprav tudi ona ni slaba, pravzaprav prav lepo diši« se je zarežala Jo in potrepljala Jacka po zadnjici »lepo te je videti samo v spodnjih hlačah imaš prekrasno telo« se je muzala še naprej medtem, ko je s svojo šalico v roki sedla na bližnji stol. Jack se je samo nejeverno pogledal in ugotovil, da je res stal sredi kuhinje in kuhal kavo samo v boksaricah. Zjutraj se je stuširal in pač oblekel spodnje hlače in se posvetil kavi. Ron ni nikdar nergal, če je po bivalniku skakal napol oblečen, kar je bila ena od njegovih navad. Jo mu je prebrala misli in se zarežala »glej mene nič ne moti če tak postopaš okoli, samo povedala sem ti, da mi je všeč pogled na tvoje telo. Res pa, da ti se ne bom pridružila in bom raje hodila okoli oblečena.« Samo sarkastično jo je pogledal in urno stopil v svojo spalnico po hlače in mikico. Ko se je vrnil se je Jo še vedno smehljala in ga opazovala. Lenobno je vzel svojo skodelico kave in se usedel nasproti nje. »Torej ljubica, kot si priznala bratu se noro ljubiva in vidim, da ti je všeč pogled na moje telo. Zakaj se potem ne pretvarjava, da je najina zgodba resnična« se je smehljal tudi Jack in s prsti počasi zdrsnil po njenem mehkem obrazu. »Kar sanjaj Gravestone« se je režala in ga gledala naravnost v oči. »V dvoje je lepše Arrowka« je počasi odmaknil svojo roko in se posvetil kavi, pri tem pa ni umaknil svojega pogleda. Po vhodnih vratih je pobutalo »Hej golobčka čas je, da se pridružita delavcem na terenu« je rekel Neal in ne da bi počakal na njiju odšel proti strojem, ki so bili pripravljeni za prvi izkop.

Začetek je bil najtežji, bali so se, da se bo pesek osipaval in jim onemogočal izkop. Delali so natančno in počasi ter po v naprej določenem redu. Na srečo ni bilo nobenih težav in vse je potekalo tako kot sta si Jack in Jo zamislila. Dopoldne je hitro minilo in vsi so bili resni in zatopljeni v delo. Jack je občasno pogledal proti Jo in vsakič je lahko opazil, da je čisto predana svojim mislim in posumil je, da v svoji glavi že načrtuje novo gradnjo. Nekajkrat ga je tudi povprašala o možnostih in samih principih izkopavanja. In moral ji je priznati, da je bila prava profesionalka. Nekajkrat so se fantje pohecali z njo in vsakič jim je vrnila z dobro mero smisla za humor. Z vsako sekundo ga je vse bolj in bolj prevzemala in očarala. Za kosilo se je upirala kuharju, ko ji naložil hrane toliko kot moškim. Jack je tudi vztrajal, da mora vse pojesti, kar se mu je hitro maščevalo, ker je takoj, ko sta sedla pol svoje porcije preložila na njegov krožnik pogledala moške poleg in veselo dodala »moram poskrbeti, da bo v dobri kondiciji« in vsi so se veselo zasmejali, medtem, ko jo je Jack rahlo užaljeno opazoval izpod trepalnic. Kosilo je potekalo v prijetnem in veselem vzdušju nakar so se odpravili vsak proti svojemu bivalniku na kratek počitek. Zunaj je grelo prijetno pomladansko sonce in večina moških se je posedla pred bivalnike kjer so prebirali časopis ali igrali karte, medtem ko so si nekateri dali duška in zadremali v ležalnikih. Tokrat je Jo razgrnila načrte in jih skrbno proučevala. Jack je nekaj trenutkov stal poleg nje in ji molil kavo, toda bila je čisto zatopljena in ga ni opazila, on pa se je tudi odločil, da jo nekaj časa pusti pri miru in je potrpežljivo čakal in jo opazoval. Praske in podplutbe so se počasi zdravile in celile, njeni lasje so bili čisto razmršeni saj je imela navado, da si je neštetokrat z roko segla v njih in zdaj je že vedel, da njene modre oči odražajo njeno razpoloženje. Rahlo se je zdrznila in prijela skodelico iz njegovih rok. »Oprosti malo sem odtavala« je rekla opravičujoče in se v zadregi nasmehnila. »Imamo drzno idejo za nov projekt a se bojim, da v tej konfiguraciji zemljišča to ne bo izvedljivo« je izrazila svoje misli na glas in se mu plaho nasmehnila nato pa naslonila nazaj v stol in spodvila noge pod seboj. Še predno je popila prvi požirek je pozvonil njen telefon. Izvlekla ga je iz žepa in ob pogledu na ime kličočega je nejevoljno rekla »sranje« in se vljudno javila. Njen pogovor je bil bolj poslušanje in mrmranje poleg kot pogovor. Nekajkrat je vljudno hotela prekiniti pa tisti na drugem koncu ni imel namena končati pogovor. Jack je opazoval kako jeza raste v njej. »Ja in, pa kaj če imam nekoga, midva že dolgo nisva par in prav briga me kaj ti misliš in čutiš in nimam namena dovoliti, da se ti vmešavaš v moje življenje. Nobene pravice nimaš, nikoli je nisi imel in nikoli je ne boš imel. Daj že odrasti Kevin« je rekla tiho a ledeno. Nekaj časa je poslušala in zavijala z očmi nato pa skoraj zavpila »nobene želje nimam, da bi te videla ne zdaj in ne kasneje. Konec je, že zdavnaj je bilo konec in pusti me že pri miru.« Sogovornik je moral še nekaj reči, ko mu je ledeno zasikala nazaj »samo pridi in prinesi prstan s seboj, da ti ga bom z veseljem nekam zatlačila« jezno je prekinila zvezo. Z rokami je pokrila obraz, da bi se umirila in Jack je lahko slišal , da jezno škrta z zobmi. Kar poskočila je ko je telefon ponovno pozvonil. »Rekla sem ti, da je konec razumi že. Pustim te pri miru, pusti me pri miru. Razšla sva se v dokaj normalnih okoliščinah, pravzaprav si me ti prevaral s tisto brineto in nimam več namena izgubljati časa s teboj.« prekinila je zvezo in izklopila telefon. Ledeno je pogledala Jacka, ki jo je z zanimanjem opazoval in samo zasikala »niti besedice« nato pa izginila v notranjost bivalnika.

Odmora je bilo konec in Jack je previdno poiskal Jo v notranjosti njunega bivališča. Sedela je za svojim računalnikom in brezvoljno pregledovala pošto. Čutila je, da je stopil za njen hrbet in se je še vedno nejevoljna obrnila proti njemu. »Konec odmora, jaz grem na delovišče« je rekel umirjeno in se že odpravil ven. »Počakaj grem s teboj. Mislim, da bi bilo pametno spet malo poslikati. Rada slikam in zanimivo je imeti slike ljudi, ki sodelujejo pri gradnji, kakor tudi spremembe pri samih fazah gradnje« zaprla je program in vstala, s stola je pograbila svoj brezrokavnik in z mize vzela fotoaparat. Jack je stal med vrati in jo opazoval, njuna pogleda sta se srečala in Jo je tiho rekla »glej oprosti, nič nisi bil kriv pa sem te nadrla, res me je spravil ob živce že predolgo si misli, da mu bom oprostila in ga sprejela nazaj, potem malo odneha in ko ga spet kakšna da na čevelj se spomni mene in mi takole zateži. Res oprosti ker sem si te sposodila« skrušeno ga je gledala. Jack se ji je prijazno nasmehnil in jo potrepljal po rami »bom preživel ne skrbi.« Skupaj sta zakorakala proti delovišču in čeprav se je Jo v veliki meri pomirila so fantje opazili rahlo nejevoljo. Nekdo je zaklical »že prvi prepir ali si samo slabe volje ker se šef ni dobro izkazal, cel čas odmora je presedel zunaj ti pa noter.« » Drugič pokliči koga od nas« je dodal drugi. »Nikar ne skrbi za šefa in njegove zmožnosti, zaenkrat ga še ne nameravam zamenjati« je zavpila nazaj in Jacka potrepljala po hrbtu ter tiho dodala, da jo je samo on lahko slišal »teli so pa hujši od tete Clare.« »Očitno sva strogo nadzorovana, res boš morala paziti, da ne hodiš okoli bivalnika samo v spodnjem perilu jih boš samo razdražila« se je že zabaval Jack, ki je zdaj hodil ritensko pred njo in je zadnje besede podprl z rahlim dotikom njene brade, nato pa so mu prsti zdrsnili v njene lase in jih je samo še malo razmršil in se glasno zakrohotal »dobrodošla v moški čredi ljubica.«


... se nadaljuje...
Nazaj na vrh Go down
maja
*****
*****
avatar

Female Sagittarius Buffalo
Število prispevkov : 927
Age : 43
Points : 3800
Reputation : 15
Registration date : 04/01/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Luči Vegasa   Tor Jan 05, 2010 3:08 pm

2. del


Pred večerjo je Jack odšel v bivalnik. Jo je že celo popoldne delala v osami znotraj bivalnika. Že ko se je približal je prej čutil spremembe kot bi jih videl. Spreletele so ga misli »le kaj se dogaja«, nato pa je našel odgovor. Očitno je Jo celo popoldne pospravljala po bivalniku in preurejala njegov dom. Na gugalniku je bila lepo zložena deka in nekaj okrasnih blazin, na mizi pa prt. Tudi ko je odprl vrata bivalnika so vanj butnile spremembe. Najprej je zaznal veliko več svetlobe in čudovit vonj. Obešalnik v predsobi na katerem je viselo vse od njegove zimske opreme, raznoraznih jaken in brezrokavnikov, pelerin do prepotenih majic je bil zdaj prazen in na tleh je stal tekač. Nekje v podzavesti se je spomnil, da je res enkrat pred časom kupil en tekač, ki je kdo ve kdaj izginil. Raziskoval je naprej. Na kuhinjskem pultu je poleg aparata za kavo stal ožemalnik citrusov za katerega se je spomnil, da sta ga dobila z Ronom takrat kot aparat za kavo. Toda ker sta onadva kadar sta pila brezalkoholne pijače posegala po coca-coli ožemalnika nikdar nista potrebovala. Poleg je na pladnju katerega je zdaj videl prvič v življenju stal vrč in šest velikih kozarcev. Pomislil je ali ni to vsebina tiste škatle, ki je že od prvega dne stala pod kuhinjskim koritom. Resnici na ljubo on in Ron nista veliko uporabljala kozarce imela sta vsak svoj vrček za pivo, katera sta dobila kot darilo in dva različna kozarca, ki sta se pojavila po enem izmed večernih posedanj in ker se nihče ni oglasil kot njun lastnik sta ostala tu. Presenečeno je strmel tudi v okno in odgrnjene zavese. Pomislil je »le kje je dobila trakce za zaveso v istem odtenku kot so vzorčne črtice na sami krem zavesi«. Vsekakor to ni bilo konec njegovih presenečenj. Na sedežni je zdaj opazil prekrivalo in kup okrasnih blazin. Spomnil se je, da je videl v predalu v sedežni kup okrasnih blazin, ki so do sedaj ostale še zapakirane v polivinil, tako kot so bile prvi dan nakupa. »Le od kod toliko svetlobe« se je ponovno vprašal in kaj hitro zastrmel v okno v majhnem dnevnem prostorčku. »Seveda« mu je šlo skozi možgane, lansko leto so gledali nogometno tekmo po televiziji in ker jim je sonce sijalo na ekran so spustili žaluzije na oknu in do danes se nihče ni spomnil, da bi jih dvignil. Na mizici je stala velika skleda polna sadja, ki je sodeč po izgledu spadala k vrču in kozarcem. Povsod je bilo čutiti žensko roko. Pravzaprav si je moral priznati, da so mu bile spremembe sila všeč. In šele zdaj se je zavedal v kakšnem moškem brlogu je do sedaj živel. Že res, da sta se z Ronom trudila, da bi bil njun bivalnik urejen in čist in glede na druge bivalnike je tudi bil, toda zdaj si je moral priznati, da sta bila prav malomarna in neiznajdljiva, saj konec koncev vse kar je Jo naredila je bilo to, da je odprla omare in omarice ter iz njih vzela drobnarije in z njimi vnesla domačnost in udobje v prostor.


*

Zvečer se je shladilo, zato se je Jo zavita v deko in s steklenico piva v roki udobno namestila na Jackov gugalnik, v ušesa si je potisnila slušalke svojega mp3 predvajalnika, zaprla oči in uživala v večeru. Res, da ni nič fizično delala, pa kljub temu jo je dogajanje zadnjih nekaj dni kar pošteno utrudilo. Dela so izredno dobro napredovala in morala je priznati, da ji je Jack iz dneva v dan bolj všeč. Navadila se je nanj in na njegov večni optimizem in nenehni humor, kakor tudi neumorno laskanje in osvajanje. Dojela je, da je moški, ki nenehno flirta in se spogleduje. Na svoje presenečenje je tudi ni motilo, da jo je venomer klical ljubica. Vseeno pa se še ni navadila na pogled na njegovo popolno in poželjivo telo. Morala si je priznati, da vsakič, ko ga vidi samo v spodnji majici ali celo brez nje ostane osupla in rahlo vzburjena. Trudil se je in se ni več sprehajal samo v spodnjih hlačah, kljub temu pa ga je že nekajkrat zalotila samo v kavbojkah in zgoraj brez. Na srečo ji je vsakič uspelo skriti svoje misli, saj mu nikakor ni želela pokazati, da jo vzburja. Tako je sedela v gugalniku in se rahlo gugala, poslušala glasbo in se počasi sproščala. Brez opozorila se je usedel poleg nje ji iz enega ušesa potegnil slušalko in ji iz rok vzel napol prazno steklenico piva in ga spil do konca. Presenečeno je strmela vanj. »Jutri greva k tvoji teti na kosilo, morala bi doreči načrt« se ji je prijazno smehljal. Naslonila se je nazaj in ponovno zaprla oči ter zamrmrala »nikamor ne greva, pojutrišnjem ji bom poslala šopek rož in bonboniero ter se ji opravičila, da res nisva utegnila.« »Strahopetka strahopetna« ji je rekel in se tudi sam udobno naslonil nazaj in počasi naredil požirek iz svoje komaj odprte steklenice piva, ki jo je takoj zatem porinil v njeno roko »ta je svež in mrzel.« Brez besed je nagnila steklenico in naredila požirek in mu jo nato vrnila »nisem strahopetna samo kdo jih bo poslušal celo popoldne.« »Midva in pri tem se lahko lepo zabavava« je rekel prepričljivo »si zmešan ali kaj?« se je zarežala. »Ne nisem, se še nikdar nisi pretvarjala da si nekdo drug ali si izmislila kompletno zgodbo in uživala v njeni interpretaciji« ji je vrnil z vprašanjem. »Ne« je bila kratka. »No potem je pa že čas, da se poskusiš kot igralka, daj no Jo prav zabavno bo.« Sedel je bližje in jo rahlo objel čez rame, samo nejevoljno je poškilila proti njemu in mu ponovno vzela steklenico s pivom. »Glej ljubica, poznava se že osem let in sva en drugemu izziv, zdaj trenutno živiva skupaj in videla bova kaj se bo zgodilo v prihodnosti. To je osrčje najine zgodbe vse ostalo si lahko sproti izmišljujeva. Tukaj bova imela veliko dela in dvomim, da boš redno hodila k teti na kavo, kjer bi lahko preverjala najino zgodbo. In nekaj takega ti je tudi Bob svetoval, mislim, da mu zaupaš. Torej ostane le to kaj bova jutri oblekla.« Nekaj časa je strmela v zvezde nato pa tiho rekla »jaz imam kratko rdeče vzorčasto oblekico in balerinke, ti greš lahko tudi v kavbojkah ali srednje eleganten, odvisno kaj imaš v omari.« »Saj bo ljubica« se je zarežal in jo hitro in glasno poljubil v obraz ter vstal. Pogledal je proti bivalnikom kjer so delavci še sedeli zunaj in ji pomežiknil »pohiti ljubica čakam te pod tušem« je rekel glasno, da so ga lahko vsi slišali se tiho zahihital in jo pustil samo.

*

Bil je čudovit in vroč dan zato so mizo pogrnili kar zunaj na vrtu. Po okusnem kosilu so si privoščili še malo sprostitve. Otroci so skakali okoli, starejši pa so se poskusili v balinčkanju. Jo je vrgla svoj balinček in se postavila poleg Jacka saj je hotela slišati vse pogovore in vse zgodbice o njima, ki jih je Jack pripovedoval. Njena družina je vedela, da iz nje ne bo spravila veliko zato so se osredotočili na šarmantnega in govorno nadarjenega moškega, ki je prišel k njim kot njen življenjski partner. Morala mu je priznati, da mu gre pripovedovanje dobro od rok in čeprav ogromno govori zelo malo pove. K njima je pristopil bratranec David in čisto tiho rekel »v nedeljo je moto piknik prideta?« »Za nič na svetu ga ne zamudim« mu je zašepetala nazaj in se smehljala ostalim, potem je poškilila k Jacku in nežno dahnila »motoristi so tabu tema, huje od koruzništva.« David se mu je spodbudno nasmehnil in tiho nadaljeval »v torek ima Harvy žurko za rojstni dan v Sierti ob 22-ih. Vsi komaj čakajo, da vaju vidijo.« »Ne vem David« je začela a jo je grobo prekinil »kako ne veš, daj no Jo to je zvečer, ko končata delo in Harvy je tvoj dober kolega, upal bi trditi, da celo najboljši.« »Kevin bo tam in nočem uničiti žurke« je rekla rahlo žalostno in ker je David samo strmel v njo je nadaljevala »klical me je pred parimi dnevi, pa saj me itak vsake toliko pokliče, ve da sem tukaj, ve da imam Jacka in kar utruja. Ne razumi me napačno saj ni pravega problema, meni je vseeno za Kevina pravzaprav sem malo besna sama nase, da sem se pustila tako zavesti. Podlegla sem romantičnemu sranju enega navadnega sluzastega playboja in kar nekaj časa sem potrebovala, da sem videla s kakšno podlasico sem se zapletla. Zaradi Harvya sem hotela ostati z njim v dokaj normalnih odnosih ampak, če mi bo utrujal se lahko zgodi, da mu spremenim obrazni opis.« Pogledala je proti Jacku, ki se je trudil skriti da ga to samo zabava. Ko ga je grdo pogledala se je nasmehnil »kaj sem pa jaz tukaj, misliš, da bom dovolil kakšnemu drugemu moškemu, da te osvaja in se kako drugače mota okoli tebe.« »Vidiš« se je zdaj zasmejal tudi David »poleg tega se Kevin boji Harvya in tebe tudi, saj je bil priča ko si Larsonu zlomila nos.« »Tisto je bila nesreča« je zacvilila in nemočno pogledala Davida. »Saj, kaj bi bilo, če ne bi bila nesreča« se je ta še naprej zabaval ko je nemočno škrtala z zobmi in vrtela z očmi. »Ljubica pa ti si pravi Rambo, a še kaj drugega delaš kot to da se pretepaš okoli« se je tudi Jack zabaval ob njeni nemoči. »Gibam se med samimi moškimi in včasih si mora ženska dobesedno izborit svoj prostor pod soncem« mu je vrnila grobo in ga narahlo boksnila v trebuh. Samo zakrohotal se je in jo objel prek rame »ne skrbi David prideva na žurko« je rekel in jo še malo stisnil k sebi. Tudi ona ga je objela prek pasu in se mu zagledala v oči »pa se zavedaš kam greva?« »Niti ne, zato ti pa zaupam, da me boš pravočasno opomnila kako in kaj« se je še vedno zabaval in pri tem poželel, da bi ji ukradel poljub in okusil te mamljive ustnice. »V vsakem primeru bova morala igrati veliko bolje kot tukaj in po določenih pravilih« je nadaljevala mazno. »Sama ušesa so me« je rekel in se za nekaj korakov oddaljil od ostalih, pri tem pa jo je še vedno močno stiskal ob svoje prsi. »Moral boš biti zvest in samo meni naklonjen moški, ki me prosto občuduje in noro ljubi« se je smehljala in na njegov »ja« nadaljevala »pri tem pa boš moral biti tudi avtoritativen moški, ki me nadzoruje in mi upa ugovarjati.« »Če prav razumem bom moški, ki ga preprosto noro ljubiš in slepo ubogaš in si mu zvesta in naklonjena« se je trudil biti resen. »Če ti tako to razumeš« se je zasmejala »mene imajo za močno in odločno, nedostopno žensko in moj partner, če hoče pridobiti njihovo spoštovanje me mora biti vreden in mora biti močnejši karakterno od mene.« »Ljubica mislim, da si našla pravega moškega za to vlogo, saj mi sploh ne bo treba igrati« se je namuznil in rahlo spustil svoje ustnice na njene. »Kar misli si« mu je zasikala skozi smeh in ga narahlo odrinila.

Popoldne se je hitro prevesilo v večer in družba se je počasi začela poslavljati. Teta se jima je zahvalila za obisk in prečudovit šopek, ki ga je dobila od Jacka ter ju povabila, da se oglasita, ko bosta imela čas. Tudi stric se je pridružil povabilu na ponovni obisk saj je ugotovil, da je Jack prav prijeten sogovornik, ki povrh vsega dobro igra šah. Sledilo je še nekaj besed med vrsticami naj se že spametuje in sprejme Jackovo poročno ponudbo. Na srečo se je tudi Davidu mudilo in ju je rešil dolgega poslavljanja za kar mu je bila Jo nadvse hvaležna. Hitro se je spravila na sovoznikov sedež in takoj, ko je Jack zagnal avto je poskrbela za močne in glasne zvoke kitar, ki so se razlegali iz zvočnikov. Utrujeno je pogledala Jacka in le zamrmrala »hvala za lepo popoldne, res sva preživela kar prijeten dan.«

*

»Ustavi tam pred sexshopom« je rekla in svoje besede podkrepila z roko iztegnjeno proti praznemu parkirnemu prostoru. Ponovno je pomislila le kako jo je prepričal, da on vozi pa saj gre ona po darilo za svojega najboljšega prijatelja Harvya. Iz misli jo je predramil njegov resen glas »no kam greva, še vedno mi nisi izdala kaj bova kupila za darilo?« »Spremljevalko« je samo rekla in skočila iz avta ter se napotila proti vhodu zapeljivo okrašene erotične trgovine. »Kako misliš spremljevalko« je rekel začudeno in se trudil ujeti korak z njo. »Boš videl« je bila kratka. »Ja to boš videl sem pa že nekajkrat slišal« je nejevoljno mrmral sebi v brado. Tik pred vrati se je ustavila in se obrnila proti njemu tako, da bi se kmalu zaletel v njo. »Harvy nima punce in za novo leto sem mu obljubila, da mu bom priskrbela spremljevalko za na motor. Torej bova kupila eno luštno napihljivo deklino in jo oblekla v motoristično opravo, okoli pasu pa ji bova zavezala ogromno rdečo pentljo.« »Ti nisi normalna« je bilo vse kar je uspel spraviti iz sebe. »Šele zdaj si to opazil« se mu je zasmejala in vstopila.

»Ura je deset« je potrkal na njena vrata »rekla sva, da greva ob desetih od tukaj, saj nočeš preveč zamuditi na zabavo« »Samo še sekundo« se je zadrla nazaj. Ravno zakorakal je stran od njenih spalničnih vrat, ko so se le ta za njim odprla. Obrnil se je z namenom, da ji pove, da so vse ženske enake in da jih je treba venomer čakat a je ostal brez besed. »Kaj« je skoraj s strahom rekla, ko je stal pred njo z napol odprtimi usti in rahlo izbuljenimi očmi. »Uf, tole je pa fejst seksi« je počasi rekel ne da bi se zavedal, da je svoje misli izrekel naglas. Samo nasmehnila se je »tako je bilo tudi mišljeno, hvala in ne pozabi v končni fazi imava oči samo en za drugega in moram reči, da si tudi ti kar poželjiv takole opravljen« stopila je mimo njega proti dnevnemu prostoru kjer je na sedežni počivala umetna postavna rdečelaska v črnem usnju s čelado in sončnimi očali ter veliko rdečo pentljo okoli pasu. Samo gledal je za njo, ko je stopila mimo njega in je rahlo zaznal njen nežni parfum, vse kar je videl so bile dolge svilnate noge v visokih črnih petkah in ozkem kratkem črnem usnjenem mini krilu in globok poudarjen dekolte v rdeči tkanini pokrit s črno usnjeno jaknico izdelano po meri. Močan make up in z gelom oblikovana štrleča frizura sta vsemu dodala piko na i. »Greš« je rekla, ko je dvignila Sophy s sedežne in zakorakala proti izhodu.

Zabava je ravno zaživela, ko sta vstopila. Kljub glasni glasbi sta slišala žvižge in vzklike odobravanje. Vsem se je samo smehljala medtem, ko sta z Jackom držala darilo vsak na eni strani. Ko sta tako vstopila v sredo kjer je bil slavljenec je prav posebno zažvižgala in Harvy se je nemudoma obrnil in ji poletel nasproti. Ni je objel tako kot je Jack pričakoval temveč se je samo urno vstavil pred njo in ji poljubil roko, nakar ga je ona objela in mu pritisnila glasen poljub na ustnice »vse najboljše« se je zarežala in mu v objem potisnila Sophy, sama pa je stopila k Jacku in ga objela okoli pasu. Čutil je, da ji je roka zadrhtela, ko je za hrbtom zaslišala moški glas »upal sem, da prideta.« Počasi sta se obrnila in na obraz si je narisala čudovit nasmeh v očeh pa zadržala ledeni prezir »ja, Harvy je moj kolega, ne pokvari mu zabave.« »Uf smo direktni« se je užaljeno namuznil Kevin in pogledal Jacka, ki jo je močneje stisnil v svoj objem »veliko sreče z njo, prava tigrica je« mu je še pomežiknil. »Nikar ne skrbi, lepo se dopolnjujeva in rekel bi, da ti nisi ravno znal izvabiti iz nje vse njene sposobnosti in zanetiti njen ogenj. Verjemi mi, da je zdaj moja in za svojo lastnino zelo dobro skrbim« mu je odgovoril ledeno a vljudno. No Kevin vsekakor ni bil neumen in je razumel namig, zato se je samo nasmehnil in rekel »ne skrbi, me ni več« in se umaknil.

»Zdravo« je rekel David in rahlo lopnil Jack po hrbtu. »O kakšna preobrazba« je bilo vse kar je Jack uspel reči ob pogledu na Joinega bratranca. Jo in David sta se samo zakrohotala in skoraj v glas rekla »ne, to je normalno stanje, tisto v nedeljo je bila popolna začasna preobrazba namenjena družini.« Jack ju je samo nejeverno gledal. Kmalu jim je pristopil visok in močan hrust »hej Jo zadnjič si mi obljubila ples. A misliš, da lahko upam na enega« je rekel glasno pri tem pa gledal Jacka, kot bi od njega potreboval odobritev. »Hej svoje obljube vedno izpolnim« se je veselo zasmejala in se s prsti nežno in zapeljivo sprehodila po Jackovih prsih ter mu nežno dahnila »oddolžila se ti bom za tole« nato pa nežno prislonila svoje rdeče ustnice na njegove. »Obljubiš« je zamrmral in se strastno zazrl v njene oči in ko so le te jezno poblisnile se je zasmejal »uživaj« ji je še rekel in jo potrepljal po zadnji plati. Z Davidom sta našla še nekaj prostora pri eni mizi in kaj hitro so se okoli njiju zgrnile postavne in zapeljive ženske. Jack jih je nehote primerjal z Jo in po njegovih merilih ji ni nobena bila niti do gležnjev. Vseeno pa je bil moški in je užival v njihovih poskusih flirtanja in zapeljevanja pa čeprav je s kotičkom očesa ves čas opazoval Jo, ki se je predajala užitkom na plesišču. Po drugi pesmi je pristopila k njihovi mizi in glasno pozdravila, ter se brez sramu vrgla Jacku v naročje. Z eno roko ga je objele okoli vratu z drugo pa se je igrala z njegovimi lasmi »vidim, da ti ni bilo dolgčas« je mazno rekla in pri tem ujela jezne poglede žensk, ki so doumele, da je ta postavni moški njen. »Je eden zame« je vprašala in z glavo pokazala na eno od dveh steklenic piva, ki sta stali pred Jackom. »Seveda, mislil sem, da si ga boš zaželela« je rekel skozi nasmeh in ovil svoji roki okoli njenega pasu in jo trdneje povlekel v svoje naročje. »Dobro si mislil« je rekla in hvaležno odpila iz steklenice. »Poglej Jo imam novo tetovažo« se je pohvalil Robb, ki je sedel na drugem koncu mize. Jo se je malo nagnila čez mizo. Da si bolje ogleda sliko na Robbovi roki. »Cool« je rekla in se udobneje namestila nazaj v Jackovo naročje. Njena bližina in vso to premikanje je bilo dovolj, da se je Jack popolnoma vzburil, in njegovo vzburjeno moškost je pod seboj čutila tudi ona. Obrnila se je in ga rahlo ugriznila v ušesno mečico »hvala, če je to zaradi mene« je nežno šepnila, da jo je lahko slišal le on. »Res ne vem kdo drug, tako seksi in poželjiv sedi na njem« je uspel dahniti predno ga je poljubila, tokrat prvič zares poljubila z žarom in zanosom in poželenjem.

Ko sta se v dokaj zgodnjih jutranjih urah peljala domov sta še veselo čebljala o zabavi in ljudeh, ki jih je Jack spoznal in o tem, da jih bo v nedeljo spet videl na moto pikniku. Do zdaj se Jack ni družil z motoristi saj jih je imel za preveč divje in neprilagojene a zdaj, ko je spoznal Joine prijatelje je videl, da je ta skupina ljudi kar prijetna. Lepo so ga sprejeli in zavedal se je, da je to samo zaradi nje. Nje, ki je sedela na sovoznikovem sedežu in se hahljala ob rahlem pozibavanju v ritmu pesmi, ki je donela iz zvočnikov. Vse ga je bolelo koliko si jo je poželel a ona od tistega vročega poljuba naprej ni več namigovala, da bi se lahko karkoli med njima zgodilo. Ko je on poskušal, mu je samo jezno prhnila naj neha. Predno sta izstopila iz avta jo je tiho vprašal »misliš, da bi lahko nadaljevala tisti poljub, oba veva, da je oba prevzel in da je bilo poželenje pristno.« Gledal jo je in potrpežljivo čakal njen odgovor. »Žal trenutno je to to, nočem pokvariti prijateljskega odnosa, ki sva ga ustvarila« je rekla nežno medtem, ko je nameravala izstopiti iz avta. »Počakaj prosim« jo je poskusil ustaviti. Ko se je obrnila nazaj je nadaljeval »res imava prijateljski odnos ampak res tudi, da si želiva en drugega. Dolgo bova tukaj skupaj zakaj si potem ne bi privoščila tudi malo užitkov?« »Ravno zato ker bova še dolgo tukaj. Midva vodiva to gradbišče in naslednjega bova tudi vodila midva in s tem sva odgovorna za lepo število ljudi in opreme ter sam projekt. Če bi se zapletla in če bi se kasneje med nama sfižilo, bi bil sposoben brez zadržkov in problemov še naprej delati z mano ramo ob ramo? Jaz zase nisem prepričana in zato ne morem tvegati, ne smem tvegati. In ja Jack, poželenje je bilo pristno« je še rekla in urno izstopila iz avta ter odšla v svojo spalnico.

*

»Dobro jutro, kava je na mizi« je Jo pobutala po Jackovih vratih. Čez nekaj trenutkov je skuštrana, zaspana glava pokukala iz sobe. Z zabave sta se vrnila zgodaj zjutraj in kasneje Jack ni mogel takoj zaspati saj je premleval njene besede in moral si je priznati, da se je strinjal z njo a vseeno je njegovo poželenje po njej bilo močnejše od pameti in ponovno se je ujel, da premišljuje o tem, da bi jo prepričal da bi bila resen par. Rad je imel ženske in skakanje iz zveze v zvezo mu ni bilo ne naporno ne problematično a je kljub temu spoznal, da je prišel čas, ko ga to več ne zanima in da bi bil prav srečen, če bi našel žensko s katero bo ustvaril dom in družino. In Jo je bila ženska o kateri je premišljeval, da bi bila idealna za tako vlogo, pa čeprav je bila prav posebna in v določenih pogledih nič ženstvena. In zdaj je sedela za pisalno mizo, brala pošto na svojem računalniku pri tem pa srkala kavo in izgledala prav fantastično, spočito in zadovoljno. »Si se naspal?« ga je vljudno vprašala, ko je s svojo skodelico sedel na rob njene pisalne mize in jo opazoval skozi priprte oči. »Komaj« je moral priznati. »Prosim, da hitro prideš k sebi saj čez pet minut morava na zajtrk« je bila dokaj nežna z njim. »Sem opazil, da si me pustila spati do zadnjega« je tiho pripomnil »ne skrbi saj sem v redu, vem da sva midva vzgled ostalim« se je še nasmehnil in odšel nazaj v spalnico da se do konca obleče. Ko se je vrnil je Jo govorila po telefonu, samo tiho mu je rekla naj gre saj se mora z Leeom pogovoriti do konca in bo prišla za njim.

Ko je vstopila v kantino je zaznala mučno situacijo, ki je vladala v prostoru. Vsi so tiho jedli in v zraku je bilo čutiti napetost. Tiho je vzela zajtrk in se usedla na svoje mesto nasproti Jacku. Malo je pogledala po poklapanih obrazih okoli sebe in odločno vprašala »kaj se je zgodilo?« Nekaj časa je bilo vse tiho, Jack je umirjeno jedel svoj zajtrk in se ni pustil motiti zato pa je Neal odgovoril »Jack je dva delavca danes poslal na dopust enega pa je odpustil. Ostali smo brez najboljšega bagrista.« »Ja in? Sigurno je imel zelo dober razlog za to, torej gremo naprej« je bila odločna in kratka Jo preden se je posvetila svoji hrani. »Saj je bilo pričakovati, da bosta potegnila skupaj« je nekdo zamomljal. Jo je to slišala in je počasi vstala in s pogledom obšla celo jedilnico »nič nisva potegnila skupaj. Stvar je samo v tem, da se z Jackom za razliko od večine tukaj zelo dobro zavedava situacije na gradbišču. Tole je najtežji in najbolj zahteven ter najdražji projekt do sedaj. Tukaj je skoraj 130 ljudi in do konca gradnje jih bo še več. Ne moremo si dovoliti napake ne takšne ne drugačne, preveč stvari je v igri od vaših življenj in zdravja do denarja. Kar koli je Jack odločil je to odločil upoštevajoč vsa dejstva. Bojim se, da se ne zavedate, da midva sicer odgovarjava, posledice boste nosili pa vi.« Še enkrat jih je premerila in nato sedla nazaj in se končno posvetila hrani.

Malo kasneje, ko sta stala na robu izkopa je Jack tiho rekel »hvala za tisto v kantini.« »Zakaj hvala, vse kar sem rekla sem tudi resno mislila, ker tako pač je. In če hočeva obdržati vajeti v svojih rokah potem morava držati skupaj in ne spodkopavati avtoriteto drug drugemu. Tudi če se kdaj ne bova strinjala bova to rešila strogo na samem, zdaj pa mi povej s čim so te razjezili« je rekla umirjeno in radovedno hkrati. A še predno ji je lahko odgovoril ji je pozvonil telefon. Uspela mu je zašepetati »novinarji« nato pa se je odpravila proti bivalniku. Pred kosilom je šel Jack pogledat kaj jo zadržuje ves dopoldan v zaprtem prostoru. Tiho je vstopil v bivalnik in jo zelo hitro našel v pisarni. Iz zvočnikov je tiho nažigal zvok kitar, Jo pa je na tleh klečala in brskala po košu za smeti. Njena polovica pisarne je bila v simpatičnem neredu. Povsod so ležali papirji, ravnila in kup svinčnikov. Na računalniku je bil odprt program za risanje in na mizi je imela odprto skicirko poleg pa steklenico vode in pol prazno šalico s kavo. Vse je kazalo, da se je popolnoma posvetila novim načrtom. Čutila je njegovo prisotnost in še predno ga je pogledala z ledenim pogledom je tiho in preteče vprašala »si ti spraznil moj koš s papirji? In zmečkano skico, ki jo zdaj nujno potrebujem vrgel proč?« Jack je samo nemočno pokimal ona pa je nadaljevala z istim dih jemajočim in zastrašujočim glasom »nikdar več se ne dotakni ničesar na moji polovici pisarne, drugače te ubijem. In da ne pozabim, to je moj koš ali moja arhiva za trenutno neuporabne ideje in tvoji papirčki od čokolade nimajo kaj iskati v njem« je jezno pokazala na kupček smeti v kotu. Jack jo je opazoval in ne da bi jo želel izzivati je nehote izrekel svoje misli na glas »se sploh zavedaš kako seksi si, ko se takole jeziš? V postelji moraš biti pravi ogenj.« Oči so ji jezno poblisnile, ko je ostro odgovorila »tega ti nikdar ne boš zvedel.« »Ljubica zarečenega kruha se največ poje in nikar ne stavi na to« se je pobalinsko smehljal medtem, ko se je še vedno ležerno naslanjal na pisalno mizo. »Kar sanjaj Gravestone« mu je zabrusila skozi zobe. On pa se je še bolj veselo nasmehnil »sem ti že povedal, da je v dvoje lepše Arrowka.« Ponovila je »sanjaj« in ne da bi se več zmenila zanj je brskala naprej, ko ni našla kar je iskala se je usedla na pete in počasi začela pobirat zmečkane papirje, ki so ležali vse okoli nje. Jack je zbral pogum in je veselo rekel »pridi kosilo je že, malo pavze ti bo dobro delo« ponudil ji je roko, ki jo je na njegovo presenečenje sprejela. Ko ga je pogledala je videl da je sila nejevoljna a kljub temu se je njen pogled že mehčal in celo uspelo ji je da se mu je rahlo nasmehnila. Še vedno jo je držal za roko, ko mu je tiho rekla »vse kaže, da si dobil zoprnega in nergavega sostanovalca, ki ti bo grenil življenje, žal mi je.« »Ne skrbi, vsi mi imamo napake. Kot sva se zmenila sva prijatelja in vsake toliko časa bo eden od naju pač pogledal drugemu skozi prste. Itak sem pa res tokrat kriv jaz, ti meni oprosti« ji je odvrnil iskreno in jo počasi privil v svoj objem z namenom, da jo potolaži. S prva je bila malo trda in nejevoljna, ko pa je čutila njegove močne roke na svojem hrbtu in tako mamljivo ramo pred svojo glavo se ni več upirala in je zaprla oči in poiskala tolažbo v njegovem objemu. Nekaj trenutkov sta molče stala in Jack jo je varno stiskal ob svoje čvrsto telo ter ji z eno roko gladil hrbet. Ravno, ko se je hotela izmigoleti iz njegovega prijema, jo je nežno poljubil vrh glave in zašepetal »si bolje« ter jo narahlo pustil od sebe. »Ja, hvala« je izdavila in čutil je, da ji je nerodno in vedel je, da je podlegla trenutni slabosti in se mu pustila takole ujčkati ter da ji je zdaj sila neprijetno, zato ni želel, da bi bilo še slabše in je kot se ne bi nič zgodilo rekel »kosilo čaka« ter zakorakal proti izhodu. Vedela je, da je opazil njeno nelagodnost, ki jo je gladko prezrl in spremenil temo zakaj mu je bila nadvse hvaležna. Urno je stopila za njim in se trudila na obraz nadeti veder izraz.

*

Jack se je prebudil sredi noči, mučila ga je huda žeja. Nataknil je svoje udobne natikače in se tak kot je bil samo v spodnjicah odpravil proti hladilniku. Ko je zavil v kuhinjo je opazil, da iz pisarne prihaja nežna svetloba in v daljavi je slišal rahle zvoke meditativne glasbe. V hipu je pozabil na svojo žejo in se previdno odpravil proti svetlobi. Ni se zmotil iz zvočnika računalnika je prihajalo rahlo žuborenje vode in prečudovito žvrgolenje ptic. Jo je sedela za mizo in risala, lase je imela razmršene in eno nogo spodvito pod telo. Na mizi je gorela le namizna svetilka in svetli snop metala na razgrnjen papir na katerem je nastajala stavba. Jack se je naslonil na omaro in jo opazoval. Do sedaj še nikdar ni slišal, da bi poslušala kaj drugega kot energičen rock in še nikdar je ni videl pomanjkljivo oblečeno. Na sebi je imela le kratko bombažno spalno srajco, ki je več razkrivala kot skrivala. Nekaj časa je opazoval kako riše in ko se je naslonila da si bolje ogleda stvaritev, ki je nastajala izpod njenih rok je bežno trznila z rameni in rahlo raztegnila hrbtne mišice, kar je kazalo, da jo boli. Takrat je tudi začutila njegovo prisotnost in se je sramežljivo obrnila in ga vprašala »sem te zbudila, oprosti.« »Ne žejen sem bil in potem sem opazil luč in prišel pogledat« je rekel prijazno in med tem, ko je govoril ji je stopil za hrbet in ji rahlo začel masirati vrat in ramena. Jo je zaprla oči in se prepustila njegovim veščim rokam, nežno je zabrundala in šele čez nekaj časa iskreno priznala »imaš spretne prste, hvala« in v trenutku ji je bilo žal, da ni bolj izbrala besed, saj je čutila kaj bo rekel, ko se je sklonil in ji na uho nežno skozi nasmeh zašepetal »res imam spretne prste in ne bo ti žal, če bi mi dovolila, da ti pokažem vse kar znam s tvojim telesom.« »Prosim Jack ne otežuj situacije« je rekla pobito. Ni je hotel več dražiti zato je spremenil temo in jo vprašal kaj riše. Na grobo mu je razložila in poudarila svojo skrb, da bo temelj zdržal njene zamisli. Še vedno malo jezna nase, ker ji ne uspe izrisati tistega kar misli in kar bi bilo varno ga je vprašala, če bi si ogledal sam načrt. Jack se je ves polaskan, da mu zaupa vpogled v mojstrovino še pred njenim končnim načrtom strinjal in ker ni bil več zaspan je sedel na svoj stol in čakal, da mu razgrne papirje. Ko je tako obračala liste v svoji skicirki je iz zvezka padel kup fotografij in se po mizi zapeljal proti Jacku. Z radovednostjo jih je pobral še predno jih je lahko dosegla. V hipu ga je nekaj zabodlo pri srcu. Kraj na fotografijah bi spoznal vedno in povsod. Ne da bi čakala vprašanje mu je razložila »kupujem to posestvo, to je Medle Hill in tam bi si rada postavila dom. V New Yorku sicer imam stanovanje ampak rada bi imela dom. Aro sem že dala in te dni bi morala biti podpisana pogodba, tudi hišo sem si že izrisala in uredila krajino okoli. Rada bi zadržala čim več naravnega vzdušja in naredila še boljši dostop do jezera.« »Lahko vidim skice« je radovedno vprašal in zelo vešče skril strah in veselje, ki sta se pretakala v njegovih žilah in se mešala in mu dajala negotov občutek. »Seveda« je rekla ustrežljivo in s ponosom ter obrnila skicirko odprto na prvi skici. Sprva previdno potem pa je vzneseno govorila o posestvu. Z besedami ga je popeljala na čudoviti kraj ob jezeru in med iglavce. Ob njenih besedah je lahko začutil svež vetrič, ki je pihljal od jezera in v nosu ga je skoraj zaščemel vonj borovcev po dežju. Brez najmanjšega problema si je lahko predstavljal prasketanje ognja v kaminu za velikimi okni za katerimi se je razprostirala debelo zasnežena pokrajina. Tokrat je prvič globlje pogledal v njeno osebnost in videl o čem sanja in o čem hrepeni. Spoznal je tudi njeno drugo plat. Pustil ji je da ga je vodila po svojih sanjah in mu razkrivala svojo dušo in srce. Še nekaj časa sta se pogovarjala potem pa odšla spat še prej sta se domenila, da bosta jutri med odmorom pogledala njen poslovni projekt, ki ji je delal skrbi.

*

Na gradbišče se je pripeljala lepa bleščeča črna limuzina. Čeprav je voznik vozil počasi se je vseeno dvigal oblak prahu pod kolesi mogočnega vozila. Za kratek čas je voznik ustavil, da bi povprašal kje najde Jo Arrow. Ko je eden od delavcev z roko pokazal proti bivalniku kjer je pod baldahinom sedel Jack zatopljen v načrte je limuzina počasi zapeljala v pokazano smer. Jack je bil skoncentriran na načrt temeljev in ni opazil vozila in ne elegantno a vseeno načičkano oblečenega moškega, ki je izstopil, šele, ko je tišino prekinil piskajoči glas obiskovalčeve žene se je zdrznil in ju začudeno pogledal. Ne da bi izgubljala časa je ženska piskajoče in nadvse navdušeno žvrgolela hvalnice in izražala veselje, da sta ga našla. Brez povabila je sedla na bližnji stol in vidno koketirala s presenečenim Jackom. Še predno ju je lahko moški predstavil do konca je iz bivalnika stopila Jo z kavo. Gospa Rosen je z veselim a nadutim glasom in s kritičnim podcenjevanjem pogledala Jo »o kava, fantastično res bi mi prijala ena, upam da imate tudi kaj smetane.« Jo je odložila kavo pred Jacka in hladno a vljudno rekla »imata srečo, res je ostalo še nekaj kave, bom takoj nalila še vama toda bojim se, da od dodatkov lahko dobita le sladkor« in radovedno pogledovala oba. Gospod Rosen je samo pokimal »grenka bo v redu, hvala« medtem ko se je gospa Rosen malo kremžila »žličko sladkorja bom če ni drugega in mogoče kaj za osvežilo, predvidevam, da sladoleda ali jagod ali morebiti belega vina nimate.« »Ne lahko dobite vodo ali sadni sok« je bila uradna Jo. Ko je gospod Rosen pokimal, da bo kava dovolj in njegova žena sprijaznjena le s sokom je Jo odšla v bivalnik in obiskovalec je lahko nadaljeval svoje predstavljanje »kot sem rekel sva zakonca Rosen in ker zelo občudujeva vaše delo, bi bila počaščena, če bi se lahko dogovorili za poslovno sodelovanje. Res bi rada videla, če bi nama vi naredili načrte za najino novo hišo tukaj v Vegasu« je bil posloven. Jack se je zasmejal in pogledal gospo Rosen »žal se prilizujeta napačni osebi jaz sem samo gradbenik, vidva pa najverjetneje iščeta Jo Arrow.« »Ja ampak, ko sva vprašala so naju napotili sem« je bil rahlo zbegan gospod Rosen. »Ja saj sta prišla prav, toda jaz sem Jack Gravestone in dekle, ki vama bo prinesla kavo je Jo Arrow« se je še vedno nasmihal Jack in opazoval kako je ženska postala zelena v obraz. Ko je Jo stopila s pladnjem iz bivalnika je Jack veselo rekel »ljubica gospa in gospod Rosen sta prišla k tebi s poslovno ponudbo.« Jo jima je brez besed postregla s kavo in sokom ter malo nejevoljno poslušala moža, ki je poskušal opravičiti svojo ženo. Ko je sedla na drugi stol poleg Jacka in v roke vzela svojo kavo je vso pozornost namenila gospodu Rosenu »imeli ste poslovni predlog v mislih gospod Rosen?« »Ja, seveda želela bi, da nama izrišete hišo, ne vprašam koliko stane vem kakšen sloves imate. Res bi bila počaščena če bi lahko živela v vaši stvaritvi« je kar vrelo iz novopečenega bogataša. »O vsem skupaj se boste morali dogovoriti s predstavnikom našega podjetja, veste oni sklepajo pogodbe in določajo cene, vas pa opozarjam, da imam nekaj velikih projektov za Vegas in ne vem časovno kdaj vam bom lahko ustregla. Če se vam bo uspelo dogovoriti za sodelovanje pa bom morala pogledat kraj, kjer hočeta imeti hišo in seveda pogledati kje sedaj živita in zvedeti kaj več o vajinih željah. Hiša mora biti tako, da bo vama udobno« je bila strogo poslovna Jo pri tem pa je na list papirja napisala Leeovo številko telefona in jo izročila moškemu poleg sebe. »Seveda, seveda bom poklical in se poskusil dogovoriti. Že v naprej vam hvala in upam, da bomo kmalu sodelovali« je bil odločen gospod Rosen. Vstal je in pomagal vstati tudi svoji ženi nakar sta se vljudno poslovila in odpeljala. »Če se ne motim imava v hladilniku tako jagode, kot sladoled in seveda šampanjec« se je režal Jack. »Imava pa kaj, raje pokličem fante iz sosednjega bivalnika in jim postrežem kot bi tej umetni lepotici ustregla« je prhnila Jo in srknila še požirek svoje kave. »Če se ne motim, boš tej umetni lepotici, ki je naša bogata stranka izrisala hišo« se je še vedno zabaval Jack. »Seveda ,saj to je najlažje zaslužen denar in najboljša reklama. Novopečeni bogataši bi naredili vse, da bi bili in. In bolj jih preziraš bolj te cenijo in mislijo, da so dobili bog vedi kaj, ko delajo ali imajo kaj s teboj« je rekla tudi ona skozi smeh in še pripomnila »si opazil njene umetne trepalnice s katerimi bi lahko poletela?« Oba sta prasnila v krohot.

*

Zunaj se je stemnilo, kot bi bila že noč in veter, ki je pihal z neverjetno močjo je dvigal in nosil pesek vse naokrog. Fantje so že zdavnaj zapustili gradbišče in se varno namestili po bivalnikih, le Jack in Jo sta še zadnjič preverjala delovišče. Jo, ki je že pljuvala pesek je zaklicala »mislim, da se bo močno ulilo pohitiva če ne bova mokra do kože. Tukaj je vse zavarovano pridi« in se obrnila proti njunemu bivalniku. Nista prišla do pol poti, ko se je odprlo nebo in v sekundi sta bila premočena. Čeprav sta stekla pod streho nista ušla nalivu. Ko sta se ustavila pred vhodom v bivalnik je Jo pogledala najprej sebe in nato Jacka in odločno rekla »danes sem vse zdrgnila in taka ne greva noter vse bo blatno in mokro.« Ni počakala na njegove pripombe že je začela slačiti mokro in zamazano obleko s sebe. Odvrgla je brezrokavnik in urno začela odpenjati gumbke na svoji srajci. Jack jo je samo opazoval. Že nekajkrat je opazil njeno svileno in čipkasto spodnje perilo, ki se je odcejalo v kopalnici predno ga je odnesla v svojo sobo in prav zanimalo ga je kaj se danes skriva pod grobimi, bombažnimi oblačili. Hitro je odvrgla temno modro srajco in njena bela koža se je zasvetila, v objemu svetlomodre čipke so počivale njene mamljive in ravno prav velike prsi. Še predno si je dodobra opomogel od pogleda na zapeljiva hribčka že je odvrgla hlače in zagledal je prozorno svetlomodro čipko, ki se je ovijala okoli njenih bokov in zapeljivo poudarila njeno ženstvenost in lepo oblikovano zadnjico. Le bežno ga je pogledala »vzela si bom prednost, da sem ženska in prva skočila pod tuš« ter izginila v notranjost. Jack je strmel v kupček odvrženih oblačil pred vrati in se boril s svojim poželenjem. Počasi je sledil njenemu zgledu in s sebe odvrgel vse razen spodnjic.
Veter ju je prepihal in dež zmočil in če je zeblo njo je najverjetneje isto čutil tudi Jack, zato je zelo pohitela. Na hitro se je stuširala in samo enkrat namilila lase ter vsa mokra in samo ovita v veliko kopalno brisačo stopila iz kopalnice. Jack je slonel na kuhinjskem pultu in se boril sam s seboj, da ne stopi v kopalnico in pokaže predrznici kaj se pravi sleči se pred njim do zapeljivega perila. Ko jo je zagledal s kapljicami po rokah in rami ter dolgih gladkih nog, ki so kukali izpod roba brisače se je komaj zbral in tiho rekel »gospodična Arrow v bodoče raje ne naredi več česa takega.« Jo, ki je bila na poti v svojo spalnico se je obrnila in ga začudeno pogledala, sama si ni niti približno predstavljala, kaj muči Jacka. Ko se je slekla je mislila samo na to, da kar se da hitro zleze iz premočenih oblek in se čim prej pogreje ter da ne umaže ravno pospravljenega bivalnika. Njen naivno nedolžni vprašujoči pogled je bil pika na i Jackovi samokontroli in v hipu je stal pred njo. Izkoristil je prednost, da drži brisačo in nima prostih rok ter jo objel in privil ob svoje močno in vzburjeno telo. »Se ti sploh sanja kako si te želim« je zaječal z globokim od strasti poglobljenim glasom in spustil svoje lačne ustnice na njene. Sprva se mu je hotela upirati in se izmigoleti iz močnega objema a je hitro podlegla svoji strasti in se mu predala. Ob tako strastnem poljubu sta oba izgubila razsodnost in se prepustila telesnemu poželenju. Brez da bi odmaknil svoje ustnice z njenih jo je dvignil v svoje naročje in odnesel do prvih vrat, ki so bile na poti. Z njo v naročju je počasi legel na posteljo in se ponovno globlje posvetil njunemu poljubu. Strast je razžirala oba in oba sta gorela v skupni nasladi. Že davno je iz rok izpustila konce brisače, da jih je lahko ovila okoli njegovega telesa. Njuni mokri in od strasti razvneti telesi sta se dotikali in v obema budili še večjo lakoto po sprostitvi. Zavore so izginile in prepustila sta se telesnim željam.

»Bojim se, da je bila tole napaka, ki se ne bo več ponovila in res ne bi rada govorila o tem. Prosim« je rekla Jo in se ponovno ogrnila v brisačo ter smuknila iz Jackove spalnice »Spet grem prva pod tuš« je še zaklicala čez ramo. Čez dobre pol ure je Jo srkala čaj pred svojim računalnikom in Jack je prisedel pred svojega. Oba sta se obnašala kot se ne bi prejle nič zgodilo. Pravzaprav oba sta se trudila ne pokazati drugemu, kaj res mislita in občutita. Tako je bilo bolj varno in situaciji na gradbišču bolj prikladno. Medtem, ko je Jo v sebi besnela zakaj morata biti sodelavca in med njima ne sme biti nič, je Jack že iskal možnosti kako jo prepričati, da vse to ponovita in morebiti postaneta pravi par.

... se nadaljuje...
Nazaj na vrh Go down
maja
*****
*****
avatar

Female Sagittarius Buffalo
Število prispevkov : 927
Age : 43
Points : 3800
Reputation : 15
Registration date : 04/01/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Luči Vegasa   Tor Jan 05, 2010 3:09 pm

3.del

Jo je ravno govorila z nekom po telefonu ko je Jack odprl kopalnična vrata. Slišal jo je reči »za tvoje dobro je, da mi najdeš ime« nato pa je jezno odložila telefon. Brez besed je sedel na svoje mesto za mizico in se posvetil svoji kavi. Čeprav sta se od včeraj res obnašala, kot se ne bi nič zgodilo in nista govorila o strasti, ki sta si jo delila, sta oba mislila le na to. Še predno je kdorkoli karkoli lahko rekel je v njun bivalnik prihitel Neal »problemi na gradbišču, zaradi včerajšnjega naliva se je neutrjeni del začel usipati, pohitita« in ne da bi počakal na njiju je odšel tako urno kot je prišel. V hipu se je večina ljudi zgrnila na gradbišče in se trudila omejiti škodo. Delali so cel dopoldan, že zajtrk so si privoščili na hitro in skoraj stoje za kosilo pa so uporabili krizne metode. Po skupinicah so se odpravili jest, ko je ena prišla je druga šla, tako da delo sploh ni bilo prekinjeno. Zgodaj popoldne jim je uspelo, da so sanirali brežino in prekinili osipavanje, tako, da so lahko začeli delali naprej. Jo je zagledala televizijsko ekipo, ki je prišla pogledat ali je neurje pustilo kakšne posledice tudi na gradbišču. Hitro so posneli kratek intervju in nekaj kadrov zdaj že zavarovane brežine. Jack jo je občudujoče gledal »mislim, da je čas, da si malo spočiješ« ji je namignil in z glavo nakazal proti bivalniku »gremo šefica za danes imaš dovolj« se ji je še zarežal. »Ja, mislim, da te bom tokrat ubogala« se je nasmehnila nazaj in se odpravila proti bivalniku z mislimi pri topli prhi in poživljajoči kavi, pri vsem tem pa bi morala še poklicati brata, ki je prevzel delo njenega odvetnika, ki je bil pravzaprav njegov podrejeni.

Jack že rahlo utrujen se je obrnil proti bivalniku ravno v trenutku, ko je Jo stopila ven in se usedla na svoj motor. Počasi se jim je približala. Jack, ki zaradi čelade ni videl njenega obraza se je veselo nasmehnil »se greš relaksirat?« »Ti podli dvolični prasec« mu je zabrusila in mu vrgla zmečkan kos papirja v obraz, nato pa se hitro odpeljala, da se je prvi sloj peska, ki se še ni dobro posušil dvignil v velikem oblaku in obdal presenečenega moškega. Jack je nejeverno strmel za njo in počasi pobral zmečkano kepo, ki mu je obležala pri nogah. Previdno je razgrnil zmečkani papir in začel brati faks sporočilo. Bilo je obvestilo odvetnika drugemu odvetniku v katerem je pisalo, da se je lastnik Medle Hilla premislil in umaknil ponudbo o prodaji posestva. Aro je odvetnik takoj nakazal nazaj na njen račun, ter se v imenu svoje stranke opravičil. Zdaj mu je bilo jasno čigavo ime je hotela zvedeti zjutraj in tudi vedel je, da je zvedela kdo je lastnik posestva, ki je z odpovedjo pogodbe grobo porušil njen sanjski načrt o domu. Zvedela je, da je on tisti, ki ga upravičeno sovraži, saj drugače ga ne bi poimenovala s takimi izrazi in mu ne bi vrgla obvestila v obraza. Počutil se je grozno in podlo a zdaj je bilo prepozno, naredil je kaj je naredil in spraševal se je le kako naj ji dokaže, da je ni hotel prizadeti.

Zunaj se je že močno stemnilo in Jack je bil v skrbeh. Jo se še vedno ni vrnila. Odšla je jezna in z motorjem. Ne bi prenesel misli, da se ji kaj zgodi. Nemirno je hodil po bivalniku in ves čas pogledoval k mobilnem telefonu, ki je ležal na kuhinjski mizici. Kot bi z mislimi priklical zvonjenje je telefon zazvonil in on je od groze kar poskočil. Urno je pograbil aparat in se zagledal v neznano številko na ekranu. Kar otrpnil je in ledena groza mu je ohromila srce, bilo je prepozno, da bi ga kdorkoli poslovno potreboval torej je klic moral biti povezan z Jo. S tresočimi prsti je vzpostavil zvezo in s kepo v grlu se je oglasil. »Jack zdravo tukaj šerif Alex Rodmerel spoznala sva se na zabavi« je bil zelo uraden glas na drugem koncu. »Zdravo se spomnim« je rekel prepričan, da je nekaj narobe. Tudi Alex ni hotel ovinkariti in je začel »zaradi Jo kličem« »je z njo vse u redu« ni zdržal Jack in ga je živčno prekinil. »Ja, živa in zdrava je. Tukaj v Sierti smo. Glej nič se me ne tiče kaj imata vidva ampak vseeno nisem imel koga drugega poklicati« je začel šerif in Jack mu je hitro dodal »Jo je upravičeno besna name in ne jaz na njo, mene je bilo ves čas groza, da se ji ni kaj zgodilo.« »No to mi je malo v uteho kajti res te bom prosil, da pridi po njo. Veš če me ne bi bilo že od začetka zraven in če ne bi to bila Jo bi jo zdaj moral aretirati zaradi neprimernega obnašanja, pretepa v javnosti in uničevanja tuje lastnine. Ker pa je prišla razjarjena in ji je Kevin dolil še malo olja na ogenj je zdaj kot bomba, ki bo eksplodirala. Davida ni v mestu in če je ne boš ti prevzel v varstvo jo bom aretiral, kajti poznam jo že tako dolgo in tako dobro, da vem če zdaj ostane sama in če ji pustim motor je to isto kot bi ji podpisal smrtno obsodbo.« »Seveda takoj pridem, samo bojim se kako bo to vplivalo na njo« je skesano priznal Jack. »To tudi mene skrbi saj mi je takoj bilo jasno, da si jo ti razbesnel in tudi zdaj, ko sem hotel tvojo številko, ki mi jo tudi pod slučajno ni hotela izdati mi je zabrusila, če te pokličem, da ne bo več govorila z menoj. Posvariti te moram Jack ne vem koliko jo poznaš a vem, da še nikdar ni bila tako na tleh. Na srečo ni nič pila samo vodo pa kljub temu jo je trenutno nemogoče obvladati, sicer se ne krega in ne vtika v nikogar saj je še bolj razjarjena ker se je zaradi Kevina stepla s Harvyjem.« »Uh« je bilo vse kar je Jack uspel reči, Alex pa je nadaljeval »Kevin jo je izzival in čeprav ga je sama opozorila, da ni najboljše volje in naj jo pusti pri miru in tudi midva s Harvyjem sva ga opomnila naj se že umakne je kar še sitnaril in na koncu mu je primazala klofuto, ker Kevin zelo skrbi za svoj obraz in nebi prenesel modrice in to je upoštevala, ko pa se je tudi on spravil fizično na njo ji je zavora in zdrava pamet popustila in ga je nekajkrat prav pošteno mahnila s pestjo. Harvy je skočil da ju da narazen saj toliko pozna svojega brata, da ve, da jo bo tožil in naredil velik škandal pri vsem tem pa jih je še on dobil ene par namesto Kevina in to jo zdaj še bolj razjeda. Harvy je njen najboljši prijatelj in zbila mu je zob čeprav si tega ni zaslužil« je žalostno zaključil Alex. »Povej ji, da naj bo pametna in gre z menoj domov, nič ji ne bom govoril in trudil se bom umakniti se ji s poti. In ne skrbi budno bom bdel nad njo, vseeno je ženska in jaz sem močnejši jo bom že kako umiril če bo nujno potrebno. Veš Alex res mi je všeč in še več od tega, super oseba je in prav fejst ženska. Veliko mi pomeni. Čez nekaj minut bom pri tebi, se vidimo« je zaključil pogovor medtem, ko je že speljeval z dvorišča.

Z nerazložljivim strahom je Jack vstopil v lokal in že od daleč videl, da se Jo naslanja na Harvyjevo ramo, torej sta zgladila spor se je malo potolažil in zakorakal proti njima. Najprej je pozdravil Alexa in pokimal Harvyju, Jo se ni potrudila, da bi ga opazila in to ga je zabolelo, pa saj si je bil sam kriv si je rekel in že pomislil, kako bi ji razložil svoja dejanja. Trenutno je lahko le upal, da jo bosta Harvy in Alex prepričala, da gre z njim domov. Že ob prvih Alexovih besedah naj odide z Jackom je vstala in rekla »prav ampak naj si Jack ne drzne kar koli govorit« je zasikala skozi zobe in se odpravila s svojo čelado pod roko proti izhodu. Jezno se je počila na sovoznikov sedež in se močno oklenila čelade ves čas pa je mižala. Jack jo je vso pot opazoval, na obrazu je lahko bral žalost, razočaranje in bolečino. Zavedal se je, da je vse sam sprožil s svojim dejanjem, ko si je zaželel na tisti parceli, ki jo je podedoval in ni nikoli našel sorodne ženske duše, ki bi tam uživala, ustvariti kotiček zase in Jo. Prvi dan, ko jo je spoznal je dobil občutek, da ji bo tam všeč in hotel ji jo je na nek način podariti. Tudi sanjalo se mu ni, da je ona potencialni kupec saj je vse v zvezi s prodajo urejal njegov odvetnik. Že tri leta je prodajal parcelo in ravno zdaj, ko je spoznal njo se je našel kupec. On je isti dan preklical ponudbo, nekaj ur pred tem, ko je prispela ara zato je brez slabe vesti vrnil aro in mislil, da je stvar urejena. Šele kasneje, ko je videl slike je doumel, da je bila ona kupec, toda iz vsega je spoznal, da tudi ona ne pozna prodajalca zato je molčal, zdaj pa ima.

Ko je ustavil pred bivalnikom je urno izstopila in ne da bi se obrnila odšla v svojo sobo. Čez nekaj minut je stopila ven športno opremljena s kolebnico v roki in slušalkami svojega mp3 predvajalnika v ušesih. Glasbo je imela tako glasno, da jo je lahko tudi Jack nekaj metrov stran razločno slišal. Stopila je ven in začela preskakovati kolebnico. Jack je ugasnil luč in jo nemoteno opazoval skozi odprto pisarniško okno. Ko je čez dobre pol ure končala s kolebnico se je odpravila pod tuš ne da bi mu namenila en sam pogled. V tišini noči je lahko slišal, da je dobršen del noči prejokala pa čeprav je ihtenje skrbno zadušila s svojo blazino. Slišal je tudi, ko je vstala in si iz hladilnika vzela led za otečene oči. S težavo je prenašal njeno žalost in potrtost a ni si drznil, da bi ji kar koli rekel ali ponudil svojo močno ramo za tolažbo. Zaneslo ga je, ko je tako vneto in z žarom opisovala njegov Medle Hill. Poslušal jo je in srce mu je vedno hitreje utripalo saj sta sanjala iste sanje. Tisto noč je dolgo buden sanjaril o njunem skupnem življenju v tistem kotičku raja in ker ni imel poguma, da ji pove resnico in ji morebiti zlomi srce, saj še ni bila pripravljena, da jo prosim da bi tam bila skupaj ima zdaj on zlomljeno srce, ko posluša njeno žalost. Zjutraj je pobutala po njegovih vratih in uradno rekla »zajtrk je čez pet minut.« Šele proti jutru je malo zaspal in zdaj je bil v hipu buden saj je to bilo prvo kar je spregovorila z njim od včeraj popoldne. Urno je vstal in stopil pod tuš. Na poti v kopalnico je zavohal mamljivi vonj kave, ki bi jo sicer on moral danes pripraviti. Že je pomislil, da je najverjetneje skuhala kavo samo zase, ko je na svojem mestu za mizo opazil skodelico iz katere se je kadilo. Ona je sedela na svojem mestu in strmela skozi okno. Opogumil se je in rekel »dobro jutro, hvala za kavo in oprosti ker sem zaspal, danes bi moral jaz skuhati kavo.« »Poslovno morava sodelovati in tudi bova, privatno pa nočem imeti nič s teboj tudi odvečnih besed ne« je iztisnila skozi priprte ustnice ne da bi odvrnila pogleda od okna. Srce se mu je trgalo, pod skrbno naneseno šminko se je skrival bled in utrujen obraz. Obkladki so pregnali zatečenost okoli oči niso pa skrili rahle rdečice v njih. Najhuje pa je bilo, da je bila tako vdana v usodo, tako zlomljena in razočarana.

Pri zajtrku ji je moral priznati, da je presneto dobra igralka, vstopila je veselo in sproščeno, kot se ne bi nič zgodilo. Tako kot vedno je vzela svoj pladenj s hrano in se usedla na svoje mesto za mizo. Na zbadljivke je odgovarjala s humorjem tako kot ponavadi. Prav tako pa tudi ni mogel verjeti, ko je pred vsemi vstala in jih ogovorila »ne vem koliko kdo ve a včeraj me je nekaj razkurilo in sem sedla na motor in v mestu naredila kraval. Če ne bi bil šerif eden mojih prijateljev in če me ne bi Jack prišel iskat, ter založil svojo besedo zame, bi opravičeno prenočila v zaporu. Skratka popolnoma neodgovorno in nespametno dejanje. Ker me Jack ne more odpustiti mi bo moral dati primerno kazen, žal tukaj ni izjem.« Pogledala je Jacka v pričakovanju kazni. »Kaj si pa naredila« se je slišalo vprašanje in spet je nekdo drug pripomnil »glede na tvoje členke na roki si nekomu fejst zagodla.« Jo se je samo nasmehnila »na žalost sem najboljšemu prijatelju izbila zob in na veselje bivšemu ljubimcu pustila dolgotrajen makeup pod očesom in nekaj prelepih podplutb po telesu.« »Ej to pa si zasluži nagrado ne kazen« se je nekdo oglasil iz kota in večina se je zasmejala. Jo se je zasmejala in se nato obrnila k Jacku »torej kakšna bo moja kazen šef?« Jack se je v šoku obrnil in pogledal po ljudeh, ne samo, da ga je presenetila tudi sanjalo se mu ni kako bi jo lahko kaznoval in resnici na ljubo tudi nikoli ni pomisli, da bi jo kaznoval. Iz zadrege ga je reši eden od delavcev »Če nam za večerjo speče palačinke in jutri zjutraj za zajtrk naredi svojo omleto z gobami in rižev narastek bo več kot pravična kazen.« Velik del je glasno podprl predlog in ker je Jack prav nejeverno strmel enkrat v Jo in drugič v možakarja ki je predlagal kazen se je Jo nasmehnila »meni je prav in če kdo dvomi v moje kuharske sposobnosti lahko stavi v pomivanje posode« se je spet zabavala in izzivala Jacka s stavo. »O ne to pa ne, ne boš doživela, da bom pomival za tolikšno skupino dobrih jedcev in če se drugi strinjajo s tako kaznijo je meni prav in če bo kdo ostal lačen ne bom jaz kriv« se je muzal in upal, da se vračata v normalo. A kaj hitro je dojel, da je pri kavi res mislila resno saj razen poslovnih zadev in tiste majhne razprave v kantini ni govorila z njim, pravzaprav se je obnašala, kot bi on ne obstajal.

Moral je priznati, da je odlična kuharica, saj ne da bi imela komplicirane jedi za pripravit pa vseeno je bilo količinsko veliko in ona se je res odrezala. Izogibala se mu je na vsakem koraku in počutil se je prav osamljenega. Ugotovil je da pogreša njen smeh in drobna zbadanja, njene sproščene in nadvse ljubke geste. Manjkala so mu njuna skupna posedanja na gugalniku in druženje, njune razprave o vsem in prerekanja okoli nepomembnih malenkosti. Vsaka celica njegovega telesa je pogrešala njeno telo in njeno strast. Moral si je priznati pogrešal jo je in ni več mogel živeti brez nje. Kar nekaj dni se je pripravljal, da jo ogovori in ji končno razjasni stvari glede Medle Hilla. Ujel jo je, ko je delala za svojim računalnikom. Usedel se je na rob njene mize in jo prisilil, da ga je pogledala. Noge je stegnil pred sebe in jo s stolom vred ujel med mizo in sebe. Čeprav je roke imel prekrižane na prsih je bil pripravljen, da lahko vsak čas skoči in ga udari. Če je bila v čem dobra je bila dobra s pestmi. Navidez sproščeno je začel pogovor »morava se pogovoriti. Moraš razumeti kaj se je res zgodilo glede posestva« a še predno je lahko povedal polovico govora, ki ga je skrbno vadil ga je prekinila »nimam kaj govoriti o tem, če si mi mislil tožiti o tem, da nisi vedel kdo je kupec in da si odstopil od prodaje še predno si zvedel, da se jaz zanimam za to, si prihrani besede. Vem, da je vse urejal tvoj odvetnik, ne ti ne jaz nisva vedela kdo je tisti drugi, ni nama bilo pomembno. Tudi vem, kdaj si se odločil in odstopil od prodaje. Vse to je ok in do tu razumem in ti ne zamerim. Odstopil si prej predno je bil denar na tvojem računu. Na to si imel vso pravico. Problem je v tem, tisto kar ti zamerim je dejstvo, da si ti že preklical prodajo in da jaz še nisem vedela, da si jo preklical, ker je bil moj odvetnik odsoten in ko si našel slike Medle Hilla ti je vse moralo postati jasno in namesto, da bi mi povedal resnico, si ti dovolil, da ti jaz govorim o posestvu in o svojih sanjah, poslušal si me in me spodbujal, da ti popolnoma odprem svoje srce pri vsem tem si vedel, da ne bo posestvo nikdar moje. Upam samo da si užival v nasladi, zdaj pa se mi umakni izpred oči« ne da bi se več zmenila zanj se je obrnila k računalniku in delala naprej. »Nisem imel srca povedati ti kaj sem naredil, nisem mogel, sploh, ko sem spoznal, da tudi ti ne veš kdo je prodajalec, tako kot jaz nisem vedel kdo je kupec. Oprosti in ne nisem se naslajal užival sem in si predstavljal, da sva tam skupaj. Moje srce je hrepenelo po tebi, tako kot še vedno hrepeni po tebi in tudi jaz sem si tam želel ustvariti dom a nisem našel ženske, ki bi ji bilo tam všeč. Zato sem tudi prodajal posestvo, potem pa sem spoznal tebe in videl sem naju tam zato sem odstopil od prodaje, hotel sem ti ga podariti skupaj s svojim srcem. Ko si začela z zanosom govoriti o domu si nisem mogel pomagati, da se ne bi vživel v tvojo sliko in od takrat še huje hrepenim po tebi in po tem, da bi tam živela skupaj v najinem domu.« Ni se obrnila in ni mu dala vedeti, da je slišala kar koli od tistega kar ji je povedal. Trmasto je tolkla po tipkah. Z nadziranim dihanjem je krotila solze in smeh, žalost in radost. Tudi ona je tisto noč spoznala, da bi bilo čudovito če bi svoje sanje in svoj dom v Medle Hillu delila z njim. A ne ponos ji ni dovolil, da bi se obrnila in mu povedala kaj si res misli in da bi se prepričala ali so njegove besede bile iskrene. Nekaj časa sta še sedela v tišini obrnjena vsak v svojo stran, nato pa je Jack počasi vstal in se napotil ven, da bi si umiril misli saj je do konca pavze ostalo le še nekaj minut.

Ni še dobro sedel na svoj stol, ko se je pred njim ustavil avto. Radovedno je opazoval visokega svetlolasega moškega, ki je bil groba in moška različica Jo. Takoj mu je bilo jasno, da obiskovalec mora biti Bob Join brat. »Zdravo, ti boš najbrž Jack« mu je veselo podal roko in predno sta se uspela rokovati je iz bivalnika planila Jo in mu skočila v objem. Visoko jo je dvignil in se z njo vred zavrtel »hej ljubica pogrešal sem te« ji je dejal skozi smeh in ko jo je spuščal počasi na tla se mu je obraz zresnil in je z odločnim glasom vprašal »kaj je narobe?'« »Nič ni narobe« se mu je samozavestno zasmejala nazaj. »Jo še enkrat te vprašam kaj je narobe« je rekel s tihim ledenim glasom, ki ni trpel ugovarjanja. »Nič ni narobe« mu je odgovorila z isto mero, kar je pomenilo isto kot brigaj se zase, mene pa pusti pri miru. Bob je pogledal njo in nato Jacka ter ledeno nadaljeval »nekaj je zelo narobe in hočem vedeti kaj, če bi bilo res kaj takega nepomembnega ti ne bi shujšala in tudi tako sive polti ne bi imela. Prav briga me, če je čisto privat narave ker hočem vedeti za vsako malenkost, ki ti ruši zdravje Jo. In da ne pozabim tukaj sem zato, da vaju pospremim k teti, kjer so vsi zbrani in čakajo na vaju. Zato torej kaj hudiča se gresta?« »Kdo je to vsi« je tiho a tokrat živčno vprašala Jo. »Najina starša, pa teta Linda z družino, pa obe babici in dedek« je izzivalno rekel Bob saj je čutil, da je njegova sestra strta zaradi Jacka, v čigavih očeh je zaznal žalost. Bob je zelo dobro ocenjeval ljudi in situacije in redkokdaj se je zmotil in sedaj je ocenil, da se ta dva človeka močno upirata naravnim tokovom in se borita drug proti drugemu pa čeprav se ljubita in kar je še najslabše tega se sploh ne zavedata. Vedel je za Medle Hill in tudi vedel je, da samo odstop od prodaje ni vzrok za tak razdor med njima, ne nekaj globljega je moralo biti. Poznal je svojo sestro zato se ni pustil speljati na drugo temo in je odločno ponovil vprašanje »kaj hudiča se vidva gresta?« sedel je na enega od stolov in pogledoval enkrat k Jo, ki se je sesedla na stol poleg njega in nato spet k Jacku, ki je sedel nazaj na svoje priljubljeno mesto. »Nič se ne greva, Jack je izigral moje zaupanje in z njim ne kontaktiram drugače kot strogo poslovno. Zadnjih nekaj dni sem nepretrgoma delala v pisarni na novem projektu in res je vse ok« je nejevoljno rekla Jo pri tem pa se trudila, da ne bi pogledala Jacka čigava prisotnost ji je poganjala kri hitreje po žilah. »Koga farbaš sestrica« se je bolj prijazno obrnil k njej in jo prijel za roko, ki ji je počivala na mizi. Jo ga je samo pogledala in skomignila z rameni »kavo nam grem skuhat. In niti mrtvo me zdajle ne spraviš k teti Clare.« Ko so se vrata bivalnika za njo zaprla je Bob je vprašujoče pogledal Jacka »čisto je apatična, ona vedno na vse reagira burno in tole je znak za hud alarm. Kaj sta imela?« Jack je obraz pokril z dlanmi in globoko vdihnil nato pa kar se da strnjeno povedal celo zgodbo, ni pozabil omeniti, da se je zaljubil v njo in da si jo res želi za življenjsko partnerico. Bob ga je opazoval in vse kar je rekel, ko je Jack končal je bil »uf.« Še predno sta lahko kar koli rekla je prišla Jo s pladnjem na katerem je imela kavo, sok in nekaj prigrizkov. Molče je razdelila kavo in sedla nazaj na stol kjer je prej sedela. Tišino je prekinil Bob »veš ljubica morata priti na večerjo, vama v čast jo teta pripravlja. Močna ženska si Jo boš že odigrala en večer in dala družini mir in zadovoljstvo.« Jo je nemočno poškilila k Jacku, ki jo je ves čas odkrito opazoval. Ko sta se njuna pogleda srečala se je nasmehnil »bova že uspela, prosim verjemi mi in zaupaj mi. Vem da sem izigral tvoje zaupanje ampak vse kar sem naredil sem naredil dobronamerno, da te ne prizadenem a sem se očitno zmotil in je vse izpadlo kontra. Oprosti mi in upam, da si prej slišala kar sem ti povedal v pisarni. Vsako besedo sem tudi mislil in čutil.« Jo je samo pobesila glavo in tiho zamrmrala »mi kaj drugega ostane?«

*


Vse naokoli so se slišali razposajeni in veseli glasovi. Otroci so tekali sem ter tja in cvilil, se smejali in med seboj zbadali. Odrasli so jih poskušali umiriti in odgnati od mize, da bi se lahko v miru pogovarjali. Vsi so bili zadovoljni nad Jackom in njegovo pozornostjo do Jo. Vsa ta dobra volja in splošno veselje sta vplivala na njo, da je tudi sama postala boljše volje. Čeprav sta v avtu, ko sta se peljala k teti bila tiho in se posvečala vsak sebi, sta takoj, ko je Jack zapeljal na privoz pred hišo začela igrati srečno idilo. Jo je z uspešnim nanosom šminke uspela skriti svoj slabši izgled in v elegantni oblekici in z bleščečim nasmehom na licu je bila videti srečna in zadovoljna. Jack je izkoristil priložnost in se jo je drobno dotikal ter jo nekajkrat stisnil v objem in jo celo občasno poljubiti vrh glave ali obraz. Ni mu bilo treba igrati saj se je obnašal tako kot mu je velelo srce in užival je ob drobnih nežnostih, ki jih je izmenjal z žensko, ki jo je ljubil in katera ga trenutno ni mogla odriniti ali mu kako drugače pobegniti. Jo je sprva zelo motilo to Jackovo obnašanje saj je bila še vedno jezna nanj in razočarana nad njegovim dejanjem. Počasi se je začela tudi ona sproščati in uživati ob njegovih dotikih. V nekem trenutku ga je sama objela in mu naslonila glavo na ramo. Šele, ko se je zavedala kaj je naredila se je urno odmaknila od njega. Bilo jo je sram, da je naredila nekaj kar je hotelo njeno srce in je bilo sprto z njeno logiko zato ga ni upala pogledat v oči, da ne bi videl kako se bori sama s seboj. Upala je, da bo pomislil, da je to le del igre, ki jo igrata a če bi mu pogledala v oči bi ji bilo takoj jasno, da jo je prebral in da točne ve kaj ji roji po glavi, ter videla bi kako zadovoljno se smehlja. Potolažila ga je misel, da mu je kljub temu naklonjena in trdno je odločil, da jo bo pripravil do tega, da mu oprosti nespametno dejanje prevare in ga sprejme za svojega. Boba kot tudi ostalo družino je imel na svoji strani le s trmasto in preponosno žensko se bo moral spopasti in ji dokazati, da jo je vreden.

Ko sta se peljala nazaj je previdno izbiral besede, ki so navidez sproščeno letele iz njegovih ust. Upal je da je še pod vplivom dobre volje in da bosta naprej imela prijateljski odnos na katerem bo lahko gradil in ji počasi dokazal da jo ljubi. Ne da bi ga pogledala je zamrmrala »res sem ti hvaležna ker si šel z menoj in ker si igral zame a to ne spremeni dejstva, da si me izdal na celi črti« ter se zastrmela skozi okno čeprav ni videla ničesar kaj zaradi teme kaj zaradi svojih misli ki so se vrtele okoli njega. Čutila je, da mu je všeč in da je prav užival na večerji in da jo je iskreno in z užitkom ljubkoval in vedela je da ji pomeni več kot je pripravljena priznati. A ponos je bil tisti, ki ji ni dovoljeval da mu spregleda dejstvo, da jo je izigral. Ne nje že ne bo moški izigral, tega ne bo dovolila pa naj ji je še tako všeč si je zabrusila ko sta prispela pred njun bivalnik. Kljub vsemu mu je čez ramo zaklicala »lahko noč« in izginila v notranjost. Jack jo je opazoval z rahlim nasmeškom na obrazu in si predstavljal kako bo, ko jo bo ponovno imel v svojih rokah in ko bo čutil njeno kožo na svoji in njen utrip ob svojem.

*

Jack je sedel v gugalniku in počasi pil svoje pivo. Vdihaval je suh vroči zrak, ki se je dvigal iz puščave in strmel v zvezde, ki so se prižigale na nebu. Zadnjih deset dni ni bilo ravno po njegovem a vseeno sta v prijateljskem odnosu z Jo napredovala. Od zabave naprej je vseeno bila malo bolj prizanesljiva do njega. Še vedno se je izogibala druženju in med njima ni bilo prave sproščenosti pa kljub temu ni bilo čutiti tistega hladu in prezira kot prvih nekaj dni. Do sedaj sta uspela tudi med jutranjo kavo izmenjati kakšno besedo ali dve nepovezano s poslovnimi načrti. Sprejela je tudi šopek rož, ki ji je kupil in z njim delila bonboniero, ki ji jo je podaril. Videl jo je, da se spet občasno nasmiha in to mu je vlivalo zaupanje v to, da jo bo počasi pripravil do tega, da se mu preda in da sprejme njegovo predajo njej. Zadovoljno se je smehljal, ko je pozvonil njegov mobilnik. »O zdravo David« je veselo pozdravil Joinega bratranca. »Je Jo tam« je dokaj negotovo vprašal David. »Ne, danes je imela opravka v mestu in kasneje se je zmenila za ženski večer s kolegicam, mislim, da so v Sierti« je bil bolj previden Jack saj mu Davidova zaskrbljenost ni vlivala dobrega občutka. »Je šla Jo z motorjem« je David vprašal tiho in previdno in s tem pognal strah Jacku v kosti. »Ja« je samo kratko odvrnil. »Prometna nesreča se je zgodila, ravno sem peljal mimo in na tleh je tak motor kot ga ima Jo in nedaleč stran leži ravno taka čelada kot je njena in njen telefon je nedosegljiv« je skoraj zajecljal David. »Kje si, takoj pridem« je panično rekel Jack in že skočil po svoje ključe.

Jack je Davida našel pri policijskem avtu in na njegovem obrazu prebral strah in žalost. Njegov pogled je sledil Davidovem in stisnilo ga je pri srcu, ko je zagledal gasilce, ki so se trudili izpod kamiona izvleči zmaličeno svetlolaso telo. Samo tiho je dahnil »Ne« in solze so se mu splazile po obrazu. »Ne, ne more biti ona« je tiho zašepetal, ko je čutil Davidovo roko na svoji rami medtem, ko je opazoval dobro znano čelado. Slišal je reči policista »dekle je takoj umrlo, pa nič krivo ni bilo, tovornjak jo je izsilil, najverjetneje je sploh ni opazil dokler ni bilo prepozno.« Svet se mu je porušil in ne da bi se zavedal je padel na kolena in obraz pokril z dlanmi. »Jack, Jack si dobro« je slišal dobro znani glas in mislil, da mu delajo živci ter še močneje pritisnil prste na oči iz katerih so tekle solze. Šele ko je začutil toplo drobno roko na svoji rami in drugo, ki mu je pokrila prste s katerimi si je pokrival oči je počasi dvignil glavo. Ni več vedel kaj je res in kaj je njegova domišljija. Njen motor je bil raztreščen, njena čelada je ležala pred njim in svetlolasa ženska je bila mrtva a on jo je vonjal, slišal njen glas in čutil njen dotik. Strmel je v par neverjetno modrih zaskrbljenih oči, ki so se sklanjale k njegovim. Jecljajoče jo je poklical »Jo« in nejeverno pogledal Davida ter jo istočasno povlekel v svoj objem. Ja bila je topla in stvarna, bila je živa. »Oh Jo mislil sem, da si ti« je ponovno zajecljal in se boril med smehom in jokom pri tem pa jo je trdno držal v objemu in jo rahlo zibal. »Ne bi mogel preživeti, če bi bila ti tam pod tovornjakom. Jo ljubim te, potrebujem te« ji je šepetal med nejevero, da jo res drži v svojem objemu. Nič ni rekla samo močneje se je stisnila k njemu in mu položila glavo na prsi. Kasneje, ko se je Jack malo pomiril je razložila »To je Alice, na vsak način nam je hotela pokazati slike z moto piknika. Imela je opravke zato je prišla v mesto z avtobusom, posodila sem ji motor in opremo. Samo domov je hotela skočiti. Tako dobra motoristka je bila. Predolgo je ni bilo in potem je nekdo rekel, da je bila nesreča in ko sem prišla sem, sem vaju zagledala« malo je pomolčala in nežno s prsti zdrsela po Jackovem obrazu »jokal si za menoj!?« Ni počakala odgovora samo poljubila ga je.

...konec...
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Luči Vegasa   

Nazaj na vrh Go down

Luči Vegasa

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum: Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: AVTORSKI KOTIČEK :: Proza -